Če ne bi (sm)uka me golfiva kača....
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m
...ne zvabila v resne gore, bi se sončila kje na kakšni plaži ali powderhuntala, oboje pa se na narodni praznik ne spodobi.
In sva šla na rob slovenskega jezikovnega in inventivnega področja, torej nad Koče in mimo kozolcev. Na Rauchkogel me je že dolgo mikalo, pretehtala pa je preudarna izbira ob sklanjanju nad snežne ter plazovne razmere in napovedi. V mrzlem jutru v še bolj mrzli dolini je bilo malo smučarskih navdušencev, večinoma so se mi zdeli lokalni poznavalci, vsaj dva speedota sta bila med njimi, en mlajši, nič manj navit par, vsi so jadrno izgnili pred nama. Ob spluženi in zaprti cesti na spodnji Valentinov rovt sva hitro našla pot, višje pa so tudi bile jasne smučine, še bolj pa zastrašujoči plazovi. Trdo in ledeno je v tistem senčnatem koncu in že kmalu nad spodnjim Valentinom sva dala gor srenače, pač v skladu z doktrino izkušenih krmarjev. Po dolini je vleklo do kosti, od plazovine do plazovine sva nekaka pridrsla v krnico pod Hohe Warte, resnobno vzdušje je popestrila še kakšna leteča faparca (skala v staroakademskem jeziku). Na Valentinovem sedlu je bilo trdo in z derezami na nogah sva po stopinjah prišla na vrh žleba, od tam je bila gora za naju, speedoti so že odbrzeli dol na jause. Tam nad žlebom pa: aleluja, pogled na pomladansko ožarjeno flanko s poprhom na nekoliko odjenjanem srencu sta naju po smučini kar pognala navzgor. Kakšnih dvajset metrov pod križem zmanjka snega, vsaj zvezno, tri velike razpoke praklože iz novemberske zaloge poskrbijo celo za nekaj telovadbe. Na vrh pripraskava in se navdušena čudiva, obkrožena z amfiteatrom konic, na obzorjih pa gorovja. So hribi in so gore.
Dol je šlo praznično, na vrhnjem pobočju sva v osončen odjenjan napihanec podpisala poetične verze, kot se spodobi izkušenim in zamaknjenim krmarjem. Tudi žleb sva zlahka zdelala navkljub trdoti. Po soncu pride dež in težko bi opisal pahljačo razmer pod Valentinovim sedlom, v glavnem pa prava, trda, nič plažna smuka med ledenimi, spihanimi ploščami in jeziki napihanca. Uro kasneje sva upehana, prezebla in zadovoljna po ledu in iglicah naredila zadnje, že okorne podpise.
Bil je (oprosti, France) real deal.
Ali po smučarsko #allwaysgoodtimes
Zadnja sprememba: 10.02.2020 ob 20:20
Poglej si še
Poezija skrita očem in klikom na miški
Hladilnik krnice Enns