Zgodnje vstajanje je bilo obilno poplačano
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.350 m
Bom začel na koncu. Danes sem bil celotno turo sam. Spodaj pri gozdu sem pri sestopanju srečal dva vzpenjajoča. Za klasiko spomladanske smuke presenetljivo, a ob takih situacijah se je vedno treba vprašati; kdo je zblojen....tisti, ki je tam, al tisti, ki ga ni? Seveda pa samota v takih koncih naših Julijcev "sede" in navduši do vriskanja....
Vzpon do odcepa za bivak po starem predelanem, precej trdem snegu. Višje je že nov sneg, ki vzpona ne ovira prav nič, le pod smučmi hoče ves cajt nekam pobegniti, a višje, ko se smer pristopa obrne na sever (proti sedlu, kjer je vstop v Kriško steno) je podlaga tako trda, da sem hodil po vrhu skorajda brez sledi.
Nočne padavine so se očitno zaključevale v takem mrazu, da je zgornja plast postala trda. Zavijem proti JZ pobočju Gubna (2404m) in v predirajoči kloži prispem peš z derezami na udoben, razgleden vrh.
S spustom začnem ob pol devetih. Kloža je bila debela nekaj cm in me je pri smučanju držala na površini. Smuka fenomenalna, glede na to, da se smuča nekaj metrov od roba stene (globoko spodaj je Krnica), seveda zelo navdušujoča podlaga. Zgornji prehod je strm 45 stopinj, nižje se lepo uleže v manj.
Spodaj na najnižji točki še enkrat zapnem kože in jo mahnem na Križ. Vrh Križa "normalno" ni smučljiv, se pa na rami severno, hitro (ob 9.15) spravim desno v precej strmo pobočje. Podlaga mehka, a zelo lepo smučljiva. Dolina pod Stenarjem je ostala v senci, večinoma sem smučal na površini novega tršega snega, ko nekje na 2000 metrih novega snega ni več, je vse do 1350 metrov izredna spomladanska smuka, kjer se reže le zgornjih nekaj centimetrov snega.
Slabih 100 višincev je potrebno nesti smuči, nato je še več kot 200 višincev mehke plazovine. Prismučal sem do 1080 metrov, to je le nekaj minut peš do Šlajmerjevega doma.
Zadnja sprememba: 16.05.2021 ob 18:36
Poglej si še
100.
Špura je kurčeva!