Zavoj čez opast
Nekaj čez deset je na Rudnem polju začelo konkretno snežiti; ko sva bila "ravno" tam, sva skočila na smuči in počasi na vse bolj visokih petkah odštorkljala proti vrhu (na psih so se delale krasne cokle). Nad 1900 m sva uzrla kvalitetno spihano pobočje - nekaj malega snega med travami. V močnem vetru s sneženjem sva zaključila na skalnem predvrhu, lučaj pod vrhom. Opoldne je bilo na pobočjih novega snega nekje 10 cm.
Zgoraj na grebenu sva lovila edini snežni jezik tik ob robu, vidljivost je bila pa tako ušiva, da mi je pri enem desnem zavoju na lepem zmanjkalo opore pod smučmi in sem se prekopicnil čez manjšo opast na severno stran ter se ustavil deset metrov pod robom. Razen te prigode drugih posebnih zanimivih dogodivščin ni bilo, morda podatek, da se da po travah mestoma prav solidno zapeljati.
S ta starimi, muzejskimi smučmi, kjer ti škrtanje in ruženje ne povzroča nikakršnih psiholoških bolečin, je bila smuka v celoti prav solidna. Za novo opremo pa je dana ocena na zgornji meji. Jutri bo vse drugače ... ;)
Zadnja sprememba: 01.03.2020 ob 21:23
Poglej si še
Stenar na prepihu
Ljubo doma, kdor ga ima...