Zasilni
Ob časovnih omejitvah še hudič muhe žre, turni smučar pa se odpravi na Viševnik. Vrh, ki mu vsaj nekateri zagotovo delamo precej krivice, nanj se odpraviš običajno pač takrat, ko za drugam ni in tako nekako ne more kotirat ravno med najlepšimi gorniškimi spomini. Posledično od njega tudi ne pričakuješ kaj dosti več, kot nekaj svežega lufta (običajno kar ogromno le tega).
Tokrat pa v krasnem vremenu, po lepi špuri, lagodno do vrha. Sam vrh ne pomnim, kdaj je bil nazadnje tako lepo smučljiv, na sicer razriti flanki je skorja, če si se pomaknil malo bolj v desno, lepo držala, v grapi nad Zlatimi vodami mehak sneg, z nje po rodeu prečenje do Plesišča, nekaj res lepih zavojev v gozdičku pod njim, še nekaj rodea po grapi in le še stretching po lepo popeglanem smučišču.
Precej raznolike in relativno dobre smuke, za en tak "zasilen" cilj. Tudi vse silne množice, ki je na in pred Rudnim poljem ustvarila pravi prometni infarkt, na pobočju ni bilo pretirano čutiti.
Zadnja sprememba: 10.02.2019 ob 09:24