Zabeljeno potovanje zahodno od Großglocknerja
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.900 m
Rok in Aida sta morala na šiht, jaz pa na tudi za samotarje varen ledenik na JZ strani GG-ja. Na izhodišču tudi včeraj, ko je bila nedelja ni bilo neke gneče. Danes, na ponedeljek je bil osip ljudi ogromen.
Že zjutraj je bilo sonca na pretek, ujame me malo pod Stüdelhütte, kjer helikopter pobira ponesrečenega. Smrad zažganega kerozina sem imel še dolgo v nosnicah in občutek pri tem ni prav dober. Tudi ni mi jasno, zakaj nekateri že navsezgodaj zjutraj smučajo v dobeseden "beton".
Nad kočo ni nikjer več nikogar, vsi odvijejo proti ledeniku Ködnitzkees, kjer poteka klasični in najbolj popularen vzpon proti vrhu najvišje avstrijske gore. Na JZ ledeniku Teischnitzkees, tako ostanem sam. Včeraj sem že opazoval Gramul, lep, a nepomemben hrib na zahodnem delu ledenika. Ko se mu približam sem malo na trnih kako je v tistem delu z ledenikom, ker ob obeh obiskih tistih koncev, tam ni bilo opaziti sledi. Kmalu sem v derezah in se nanj povzpnem čez levi (južni) greben. Podlaga odlična, vdira sem mi kak centimeter. Smučal sem z vrha po izpostavljeni rampi, katere naklon je blizu 45 st., potem pa sem zavil naravnost navzdol (naprej v smeri rampe je bila videti napoka), strmina se je konktretno povečala (50 st.). Spodaj sem nazaj nataknil kože in v lahkotnem tempu odšel proti Teufelskampu (3511m). Strmo prečenje nad ledenikom Fruschnitzkees sem s srenači zmogel z ogromno napora. Prečka je orientirana na zahod in jo sonce ob taki uri komajda povoha.
Z vrha sem po grifik snegu smučal naravnost navzdol proti ledeniku, precej nižje zavil levo na škrbinico, kjer smo bili že včeraj. Z nje do koče Stüdelhütte identične razmere kot včeraj s smuke z Romariswandkopfa. Boljše si ne predstavljam. Dan je bil manj topel kot prejšnja dva, zato vse do avta (kljub eni uri kasneje) odlične razmere.
Zadnja sprememba: 08.04.2024 ob 22:35