Viharni izziv, nagrajen s perfektnim pršičem
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.150 m
Parkirava pri kapelici malo nad Jurežem in takoj na pse, vmes je potrebno 2x malo peš. Prehod na “smučišče” izgleda nekako "zašavjen" (nazaj grede se izkaže, da sploh ni bil) in se odločiva, da greva kar po markacijah, češ, "saj se letna pot višje priključi na smučišče". Napaka! Pot je daljša, nekaj odsekov je potrebno smuči nositi in končno se znajdeva na jugovzhodnem grebenu, ki je danes neusmiljeno izpostavljen pravemu viharju. Burja je pihala s sunki do 100 km/ h (po Mišotovi oceni). Takoj, ko sva bila malo pod glavnim grebenom, naju je veter in leden sneg okoval v lastna ledena oblačila (Mišotu počijo popolnoma nove rokavice), Mišo nekako kljubuje sunkom vetra, mene polaga in 80 m pod vrhom priznava premoč viharju. Pse kot špagete stlačiva v nahrbtnika in odsmučava prečko proti smeri normalnega pristopa. V čisto zgornjem delu je veter odnesel pršič in je le fajn predelan srenec, takoj pod grebenom pa prašina in dobesedno plavava proti gozdu, kjer na srečo veter opozarja na svojo moč le še s kar glasnim bučanjem dreves. Vmes parkrat fajn zagrmi, to naju ne moti, ko prašiva po poseki vse do potoka. Vmes je vse kopnine lepo zasnežilo, zgoraj je cca 20, spodaj pa 5 cm novega.
Ko se odpeljeva, je bil izziv zadeti cesto od kapelice do Jureža - bila je taka vejavica, da komaj razločiva med cesto in strmimi travniki...
Fajn pršič na viharen dan je bil tole!
Lp vsem, Barbara
Zadnja sprememba: 14.03.2021 ob 17:59
