Trenutne razmere

Več kot odlično pripravljene proge pod Jalovcem

ned, 30. jan 2022

Miha Debevc

Julijske Alpe | Kotovo sedlo | Klasična iz Tamarja na Kotovo sedlo

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 950 m

No, danes si boste pa malo oddahnili, saj vas je Janez s svojim smučarskim potopisom odrešil dolgoveznega nakladanja. Kotovo sedlo je v časih, ko je naokoli videti več trave kot snega, še edina resna destinacija za turistično ligo turnih smučarjev, ki so danes množično gomazeli iz Tamarja navkreber proti Jalovcu ali pa se veselo sukajoč smuči že vračali v dolino. Bilo jih je toliko z vseh koncev sveta, da je poleg domače besede v uho zašla še govorica izza južne, severne in zahodne meje. Včerajšnji Mitjev optimistični zapis je pač opravil svoje.

Ne bo pa odveč čisto zaresno opozorilo, da tudi na turističnem delu turnega smučišča pod Jalovcem razmere niso povsem nedolžne, kajti skoraj na istem mestu kot prejšnji teden, ko je nesrečna smučarka drsela po trdi strmini, je bilo danes videti dih jemajoč pripetljaj, ki bi zlahka zapolnili črno kroniko. Mladenič, ki je pod vstopom v Ozebnik nenadoma ugotovil, da zaradi trenutka nepazljivosti ali nerodnosti po bregu navzdol drvi njegova smučka, se je že naslednji hip lahkomiselno vrgel na zadnjo plat in se po njej z drugo smučko v roki oddričal za njo. K sreči se je smučka kakih 50 m nižje zapičila v sneg in ustavila, prav tako se je na precej večjo srečo uspelo ustaviti tudi mladeniču, ki bi ga velika neumnost lahko drago stala.

Torej, sopreproga, ki ne kaže silnega navdušenja nad moževim bahanjem in zapravljanjem časa z neresnimi smukoturnimi podvigi na Kobli, saj jo grozno skrbi, da bi tam utegnil zaiti na turnosmučarska stranpota, ki brez povratka vodijo v turnosmučarsko pogubo, in postati neozdravljiv odvisnik od Koble (zoper to zločesto bolezen medicina žal še ni izumila učinkovitega leka), navdušeno prečita Mitjev zapis, iz katerega posije žarek upanja. Da mož ne konča kot popolna turnosmučarska razvalina, da ga potegne iz zaudarjajoče mlake blodenj o Kobli in v njem spet obudi zdravega turnosmučarskega duha, mu na recept predpiše zdravilni naskok na Kotovo sedlo. Tam bo zablodeli mož našel leka zoper brezplodno in jalovo drgnjenje Koble in spoznal, da v tem početju ni napredka, razvoja, dodane vrednosti, višje produktivnosti in rasti bruto turnosmučarskega proizvoda (BTP).

In tako malo pred deseto odrineta iz Planice ter po slabih štirih urah že stojita na vrhu. Skoraj sama in nekoliko presenečena, da se tam ne tre vsaj delček silnih mas, ki so se valile proti Jalovcu. Verjetno so mnogi odnehali nižje ali pa nadaljevali v Ozebnik. Pela s sveže nabrušenimi kantami po trdem hrapavo raskavem snegu je vrhunska, taka, kot jo je včeraj priobčil Mitja. Turni smučar mora imeti res smolo ali pa ga pesti slabovidnost, da zgreši flanke najlepše poravnanega snega in zaorje v zastruge. Če se smučar v izteku strmine odloči za desno varianto, se mora malo pred gozdom tupatam pozabavati z zametki skorje, ki popestri pelo in potrdi ali ovrže mojstrstvo smučarja, če pa ga tovrstni izzivi ne mikajo preveč, se, kot je omenil že Janez, lagodno utiri v nadelano smučino in po njej odkrmari do hoste ter skozi njo do koče. In ne boste verjeli, zunaj pred kočo (!) si boste lahko hmeljevo hidracijo privoščili le ob izpolnjevanju PCT pogoja.

Za vse, ki ste ostali doma ali slučajno drgnili Koblo, sta v sukanju smuči neizmerno uživala Živa in Miha.