VDV še vztraja
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.700 m
Po včerajšnjem opisu sva šla na VDV pogledati še z Jakobom. Smučarjev je bilo zaradi nekega organiziranega obiska kar nekaj, vendar so bili skoraj vsi pred nama, ko sva ob 9:00 na Jezercih (natančneje nekaj metrov spodaj) superge zamenjala s smučkami.
Med hojo navzgor, ko so ostali že smučali dol, sva se spraševala, ali bova sploh imela kaj od smuke ali se bova šla bolj kravl in žabico med plavanjem po čofti navzdol. A k sreči je bil sneg ob 10:30, ko sva že vijugala po zgornji flanki, kljub visokim temperaturam prijeten za smuko - sicer zelo moker, da se je med zavoji udiralo za okoli 10cm, a ob nekaj hitrosti, sva lahko uživaško slalomirala nazaj do Jezerc.
Sledil je kratek počitek in pojedek, nato pa še vzpon na Srenjski preval. Z Jezerc sva štartala ob 11:45, ravno, ko je flanka pod prevalom izgubila še zadnje sence, ki so jo varovale pred soncem. A nisva se sekirala, saj je smuka z VDV po južnem snegu izkazala za odlično in naju ni motilo, da bo verjetno tudi tukaj enaka. Na sedlu sva srečala še Roka, potem pa smo ob 13:00 skupaj odsmučali navzdol proti Jezercem. Dol gledano smo se držali levo, saj je tam še najdlje držala senca, ki je do našega spusta seveda že izginila in nam zapustila sicer mehak in moker, a vseeno super smučljiv sneg.
Na Jezercih sva pustila Roka, ki je šel pogledat še na VDV, midva pa sva se preobula v superge in se odpravila po poti nad Konjščico nazaj do Rudnega polja.
Da je VDV še smučljiv, sploh za vse, ki uživajo, ko jim namesto pršiča obraz hladi špričajoča spomladanska čofta, vam s terena poročava Jakob in Žiga
Zadnja sprememba: 10.04.2024 ob 09:38