V osojah je še pršič
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.800 m
Z Mirom in Lukom s Heidi Alm štartamo proti Falkertu kar pod opuščeno linijo žičnice. Že vzpon nakazuje na pomanjkanje snega. Z rahlo zamegljenega vrha se spustimo malo niže, prečimo pod vrhom in se spustimo na sever po osojnih pobočjih. Tam nas pričaka presenetljivo suh sneg s tanko skorjo, ki pa ne moti smuke. Krasno vijuganje, a žal z nekaj dotiki s kamninsko podlago. Ob dveh pastirskih kočah se odločimo za ponoven vzpon po istem pobočju, saj na južnih pobočjih Steinnocka sumimo na skorjo. Vzpnemo se torej na plato med Falkertom in Roednersnockom in se ponovno spustimo do že omenjenih pastirskih koč. Tokrat glede na prvi spust izberemo malo boljšo smer, zato je tudi stikov s kamni manj oz. jih ni. Nato se po pobočjih Falkertkoepfla vzpnemo na greben in naš sum na trdo skorjo na južnih pobočjih se potrdi. Odsmučamo do vrha smučišča in se po njem spustimo do parkirišča, kjer nas okrepča Lukova zaloga IPA.
Na kratko, snega je premalo za 100 % uživancijo, a nas tolaži to, da je v teh časih težko najti celo pobočje suhega snega, četudi za ceno nekaj prask na dilcah.
Zadnja sprememba: 28.12.2022 ob 17:19