V majici s kratkimi rokavi
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.100 m
Parkiram na Poldovem rovtu in probam ujeti stezico, ki se v levo navzgor vije čez gozd. Ja, to je bilo včasih, sedaj je ogromna podrtija dreves, ki onemogoča pristop po "bivši" stezici do Rdečega potoka. Resno sem pogledoval, da bi zavil Čez Brinje, a sem hotel čim dlje ostati v nizkih čevljih. Seveda, kot že ničkolikokrat je bil to račun brez krčmarja. Kjer naj bi bil razcep za PP se skoraj vržem v grapo (rob grape je nastlan s podrtim drevjem) Rdečega potoka, polno plazovine. V nekaj deset metrih sem v pancarjih in na derezah. Plazovina je bila zjutraj betonsko - trda, z nekaj kopnimi prekinitvami, vse do slapu. Pečina je kopna z nekaj prekinitvami trdega snega na stezi, višje je le še sneg. Pod bivakom na Jezerih zaslišim klepet, osem ljudi je preveč za "dvojko", zato nekateri "spijo" zunaj. Ostra komanda jih pošlje proti Visokemu Rokavu in res HVALA, da je bilo tako.
Ozebnik gazijo tudi v pol metra pršiča, spodaj na velikem stožcu pa prav toliko mehkega, že navlaženega snega.
Na sedlu jih dohitim in ob klepetu zvem vse...tudi, zakaj so bili danes tam?
Hvala še enkrat. Sam bi "dušo spustil" v tako napornem gaženju (edini sem prišel iz doline)
Oddidejo na Visoki Rokav, jaz pa ob deseti uri, v izredne, pršičaste, smučarske razmere čez ozebnik. Spodaj je bilo spomladansko fantastično, nato mimo bivaka, mimo votline v malem Matterhornu, proti slapu, kjer sem za petdeset višincev šel peš. Spodaj sem zajahal plazovino in s smučanjem zaključil na 1320 metrih. Za pobočja pod bivakom II skorajda neverjetno. Spodaj nad Poldovim rovtom sem šel kar naravnost navzdol ob grapi Rdečega potoka in na cesto prišel 300 metrov zahodno od avta. Pod Rokavi sem bil iz smeri Vrat danes edini, zgoraj pa tudi nihče drug ni imel smuči.
Zadnja sprememba: 26.04.2021 ob 07:38