v januarju na turo, ki je običajna za april
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.450 m
Sledil sem Primoževi lokaciji za odpiranje čaker (izpred dveh dni), šel sem pa precej lažjo turo (v upanju, da se kakšna čakra kljub temu odpre, hehe): klasika na Stenarska vratca - po severni strani gor, po južni skozi Sovatno pa dol.
Za gor je šlo dovolj enostavno, do tik pod Vratci brez derez (za morebitni sestop bi bile mestoma nujne). Vratca so mehka, razen zadnjih 10 viš. m., kjer je pasje trdo! Za dol je bilo precej mešano, od trdega, napihanega, predirajočega, do na soncu ojuženega; oba skoka sta več kot lepo zalita. Smučal sem do 1550 m, dalo bi se prigoljufati do 1450. Dele smučanja bi lahko ocenil s 4*, ampak raznolikost razmer in kompleksnost ture kliče po 2*. Skoraj sigurno bi bilo lepše in enostavneje smučati nazaj na sever!
Krasna in strma tura, v teh razmerah tudi kar težka. Ampak - nekako nerodno je, da ture, ki običajno "pripadajo" aprilu, delam(o) v januarju! Turni smučarji smo očitno izumirajoča človeška podvrsta, saj za svoje osnovno gibanje rabimo naravno zasneženo podlago - podobno kot še mnogo bolj ogrožene vrste severni medved, polarna lisica itd.
Zadnja sprememba: 15.01.2020 ob 23:41