Užas i strava
WTF! Gnoj - ko v Žabniški krnici nekje na 1700 m končno pridrsava na sonce. Sicer nižje vse konkretno trdo in pomrznjeno, zato nama nič ni bilo jasno, kaj se je s snegom zgodilo med tednom?
Štartava pri Ojcingerju. Po tekaški in potem po bližnjici do ceste proti spodnji postaji tovorne. Jeba nad tem, tako kot vedno, po trdi prečki v levo (bolje je iti celo prečko peš) in tudi višje. Nad gozdom spet prijetna hoja ...
V krnici sva se na soncu tolažila, da morda pa v krnici še ni predelano, da bo višje bolje. Na vstopnem šusu proti Nabojsu ni bilo prav nič bolje, tu in tam se morava tudi goljufati po gnoju navzgor. Nad strmim delom začuda še vedno gnoj. Sploh ni pomembna naklonina, samo da je osončeno. Nekaj deset metrov nad 2100 m sva upala, da sva staknila zalito poličko do vršnega dela, a tu je bil pa tak gnoj, da je šlo tudi do rite v brozgo. Vse prhko in mokro - grozljivka.
Obrnila sva in previdno po jajcih odsmučala proti šusu v krnico. Za začetek naju je čakala totalno gnila prečnica (gor grede sva se goljufala po strmi gredini, ki pa ni bila smučarska), kjer je bilo vse skupaj pa že precej na meji varnega. Na šusu je bilo potem sprejemljivo do krnice, v krnici odsekoma zelo dobra smuka, dokler se ni začela difuza. Nižje naju je zmahala hosta - umik desno od prečnice, kjer se je od najinega zadnjega obiska nemarno zaraslo (tu nisva bluzila že deset let). Cesta je bila glede na vse muke zatem prav luštna, prismuča se do avta.
Punce so rekle (no, je rekla, ker je bila ena sama), da je bila pa tole končno ena prava ženska tura … pa še pozdrav na Norveško!
Zadnja sprememba: 19.03.2022 ob 19:57
Poglej si še
Megla - rešiteljica smuke
Diši po pomladi