Tura po dolgih letih
Dolgo sem se te poti izogibal. Prevsem zaradi potrncialne gneče. Pa sem vendarle zavil b ta del Karavank.
Pričetek poti: Trilobit. Zakaj? Ker sem predvideval, da bo tu zagotovo samotnejše kot iz Rovta. In res je bilo.
Za začetek nekaj prekinitev snega in nošnje smuči. Sneg trd, zato so pele srenače. Prva prelomnica je zelo trda, zato se vzpenj po gozdu, no, med grmovjem. Nad Medvedjakom sonce že mehča. Pridrsam na Zijalke. Odsmučam klanec, ki bi ga večina odpravila kar s kožami na smučeh. A vrok smuke je bil PRŠIČ. Nekaj centimetrov, a se je kadilo. Vzpon je bil udoben. Nekaj minut ssmote na Velikem vrhu, nato šopek smučarjev iz Rovta.
Smuka v gornjem delu čudovita. V gozdu pa rodeo. Vsekakor prihaja pomlad. Predtopal sem le enkrat, pravzaprav dvakrat, računajoč cesto od CŠODja do parkirišča malo pod njim.
Zadnja sprememba: 02.03.2021 ob 17:57