Triglavska magistrala II
Pred 8 uro odmucamo po globokem prsicu ravno toliko, da se segrejemo, saj Komna z -10 spomladi ne priznava. Vprezemo pse in proti Brinju.
To se odlocimo za ovinek do Čela. Čez dve uri preneha snežiti in sonce nas prijetno boža. Ekipa se visoko na Zgornji Komni odloči za siesto, sam pa skočim proti vrhu, ki pa je spihan, zato sulice zapnem na sosednjem puklu Glava za bajto. Spust postreze s skoraj vsemi oblikami snega kar na turnem smuku lahko dozivis.
Pri Koci pri Triglavskih jezerih spuro potegnemo po Z gmajni. Dolina Triglavskih jezer nikoli ne razocara v svoji lepoti. Plazovov iz Ticarice se ni bilo zato se ves cas drzimo skrajno levo ter obcudujemo Veliko Spicje. Tam kjer ugibamo, da bi pod snegom in ledom morala biti Zeleno jezero nam narava zacne kazati svojo moc. Snezenju se pridruzi mocan veter in megla skozi katero pritipamo do bivaka na Prehodavcih. Temperaturo zraka v njem je pod lediscem zato si navlecemo vse kar premoremo, segrejemo sneznico za caj in hidriran obrok in ob 20uri je že tisina, ki jo moti zgolj se rohnjenja vetra, ki odvrne vsako misel na odhod na wc.
Zadnja sprememba: 21.03.2021 ob 19:33