Teden prepozno
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m
Današnji Hruški vrh se je rodil iz prejšnjetedenskega Kleka. Takrat, ko je snega bilo še veliko, sva se mu s "soturašem" zaradi visokih zgodnjepopoldanskih temperatur raje izognila, danes pa skupaj z družbo upala, da bo na njem ostalo še kaj snega.
Pogled na J stran hriba je ob jutranjem prihodu na spluženo parkirišče, kamor smo se pripeljali brez verig, a s stalnim zagonom brez tveganega ustavljanja, ponudil klavrno podobno spihanih in splazenih čistin. Zli glasovi so najprej šepetali nato pa glasno oznanjali preusmeritev pod Begunjščico, ki se seveda ni zgodila.
Pot navzgor je hitro razkirla prihodnost neznosnega "snežnega rodea" ob gozdnem sestopu, sicer pa je snega za nemoteno hojo navkreber še bilo dovolj, tudi po cesti neposredno od parkirišča, le kože so tu in tam pobrale kaj lokalne flore. Pomladne razmere sredi januarja so nas višje silile v uporabo srenačev, tudi ker je težak in moker sneg oviral delovanje kož. Nekateri so tudi čez višjeležečo skorjo zmogli brez, sam pa sem mnogo udobneje napredoval z njihovo pomočjo vse dokler mi ni pod vrhom kos železa zaradi čudnega giba smuči neslavno odletel kakšnih 150 m Z proti dolini. To je moj vzpon, s katerim sem zaključil kar s smučmi na hrbtu, podaljšalo za dobre pol ure in povzročilo kar nekaj stresa zaradi povsem nepotrebne izpostavljenosti. Tudi na tem pobočju se je že splazilo.
Še o občutku varnosti in o smuki. Ocena štirih ščitov velja povsem lokalno, tj. v smereh našega zadržanega vzpona (odštevši moje kobacanje za opremo ) in smučanja po grebenu v smeri Kleka ter šele nato neposredno v smeri vzpona, ko smo že prebili gozdno mejo. V smeri spusta je snega veliko, tudi smuka je bila presenetljivo dobra, le kratka, saj nismo tvegali niti s horizontalno smerjo pod grebenom. Čeprav je avstrijska stran bila mikavna, smo predlog dodatnega vzpona in spusta tja na glasovanju zavrnili s 5 proti 1. Že omenjeni snežni rodeo v dolino je bil divji. V gozdu je dišalo po gobah.
Naj omenim še prijaznega lastnika kmetije pri vznožju poti in njegovo ponudbo jestvin ter pijače. Namesto da bi pristali v krempljih inkasantov smo raje nekaj popili in tako vrnili lokalnemu gospodarstvu.
P.S. Kratko, a prijetno turo je fotodokumentiral L. Virag.
Zadnja sprememba: 15.01.2022 ob 19:55
