Trenutne razmere

Svanetski pršič

sob, 17. feb 2024 - sob, 24. feb 2024

Jure Omejc

Visoki Kavkaz | Svanetija

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.500 m

Ker so bili dober teden pred počitnicami sneži obeti bolj kot ne kilavi, dosedanja turnosmučarska sezona v domačih logih precej neprijazna do navadnih turnih smrtnikov, slike na internetih pa so kazale samo belino, zavrtim telefon. Dve mesti sta še prosti, kdor prvi plača, tisti melje. In je bilo usojeno, da sva tokrat mlela midva.

Pot je dolga in v treh dolgih korakih traja skoraj cel dan, ampak ko sredi noči prispemo v osrčje Svanetije, Mestio, se počitnice lahko začnejo. Skupina štirih oče&sin parov ter še štirih borcev je pripravljena na teden dni naskakovanja belih, s suhim pršičem prekritih kopastih vršacev.

V šestih delovnih dneh smo dvakrat obdelali pobočja smučišča Tetnuldi, kjer bo v prvem tednu marca potekalo tekmovanje za Freeride World Tour. Malo na zajlo, malo na peš. Kar se je dalo zvozit, smo z veseljem postorili. Iz Mestie smo za ogrevanje naskočili še bližnji Koruldi, da se malo spoznamo z značilnostmi tamkajšnje turne smuke in razmerami: suhi pršič in res hitro in pogosto spreminjajoče se vreme, kjer v teh par urah dobiš na krožnik vso plejado okusov: sonce, meglo, veter, snežni metež …

Premik v Ušguli, na 2.200 m eno najvišje ležečih naselij na evropski celini, je posebno doživetje. Tam smo v treh dneh naredili tri konkretne ture in okusili vso turnosmučarsko slast, ki jo premore Svanetija. Bele kupole, obložene s prvovrstnim pršičem se sicer ne vzpnejo višje od treh tisočakov. Ampak zavoljo neomejene energije mladcev in nič tarnajočih fotrov je bilo seveda nujno flanke obdelati po večkrat. Tako se je dogajalo, da smo štartali v hrib kot zadnji, bili prvi na vrhu in na koncu šli po več ponovitvah zadnji iz kuclja v dolino. Se razume, da so tudi kužki, ki te spremljajo na tamkajšnjih turah, počakali do zadnjega in se šele za nami pognali v dolino.

Nebo je bilo sicer malenkost sramežljivo, ampak ko se nam je popolnoma odprlo in podarilo vpogled v nedrja neskočne beline vršacev vsenaokrog, je srce igralo prešerno melodijo in smuči so kar same drsele navzgor. Noro tako za navzgor, kot za vsakokratno vrezovanje svoje linije po deviškem 20 cm pršiču navzdol.

Ljudje: vključno z izkušenimi lokalnimi vodiči vsi zelo prijazni in preprosti. Sicer se precej radi tepejo in so zato dostikrat videti kot številni potepuški psi, ampak tega veselja ne delijo s turisti. Ura ni njihov gospodar, sproščenost in dobra volja zagarantirana.

Hrana: krasna in raznovrstna, čeprav iz relativno malo sestavin. V glavnem moka, sir, meso, nekaj riža in krompirja ter zelenjava (obvezno paradižnik in kumare). Sladic praktično ni.

Skupna ocena: krasna izkušnja in super doživetje. Počitnice z veliko kljukico.

#gruzija #svaneti #mestia #ushguli #slovenianmotherfuckers #lifetrek