Sprehod nad Bohinjskimi planinami
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.300 m
V dolini se zdi, da je pomlad (do)končno v deželi Kranjski. Za »tam gor« pa to velja le pogojno.
S parkirišča pri planini Blato je treba do zveznega snega pešačiti kakšnih 150 višincev. Z nekajkratnim snemanjem dilc gre to že skoraj od avta.
Do višine okoli 1800 m je dež novozapadli prvomajski sneg stanjšal na minimum, višje sta ga sonce in nočni hlad zadnjih dveh dni še bolj slabo spreparirala.
Močna sončna pripeka je že kmalu po deseti uri začela delati »gnoj«. Nazaj grede je po »ravnicah« kar pošteno cukalo, na manj osončenih legah pa so bili tudi proti poldnevu srenači še zelo dobrodošli. Smučarija na teh delih je bila kot v najboljših zimskih dnevih.
Malo v strahu, da nas bo vročina preveč zdelala, smo zavili "le" na Zelnarico in Kanjevec pustili za kdaj drugič. Potem pa smo ugotovili, da le ni tako hudo in končali še na Zadnjem voglu.
Skratka malo zime in malo pomladi. Panorama pa: božanska, druge besede ne najdem. … ko pa smo prišli v Bohinj, pa se je sodeč po obiskovalcih in tudi temperaturah zazdelo, da smo že v avgustu.
Trojka je kar malo nizka ocena, štirica pa preveč. Torej nekaj vmes.
Zadnja sprememba: 10.05.2021 ob 18:02