Trenutne razmere

Spet zamujam

čet, 27. jan 2022

Jernej Ekar

Julijske Alpe | Škrbina zadnje Špranje | Iz Zajzere

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m

Malo zamujam z opisom razmer, vendar glede na trenutno stanje v gorah to niti nima veze. Razmere bodo namreč še kar nekaj časa temu podobne, le vedno manj snega. In glede na dosedanje opise o količini snežne odeje, je padla ravno odločitev za čim bolj zahodno turo.

Do parkirišča lepo urejena cesta, nato po še lepše urejeni tekaški progi. Skozi gozd po trdi podlagi in nato pod stenami na JZ gore dole. Po kanjonu še malo na smučkah, potem pa druga oprema, saj je vmes potrebno tudi kaj popraskati po skali. Nad kanjonom nazaj na smuči in v levo proti škrbini. Kmalu zatem kratka strma grapa, torej ponovna menjava opreme. Ko bi človek že mislil, da bo šlo tako še naprej, pa ugotovi, da se malo preveč predira in spet smuči, saj je do resne strmine še daleč. Tam sledi še eno preobuvanje. In pobegla smučka. Spet malo gore dole ali raje dole gore... Na plazovini na dnu same grape je nekdo pustil termos in rokavico, ki sta sedaj na parkirišču. V zgornjem delu grape pa ni bilo več ne plazovine niti človeških ostankov, vsaj ne do vrha, kjer te pričaka en kup betona - pravega, ne snežnega. Tudi sneg prijeten za hojo.

Spust je smiselno začeti par metrov pod vrhom škrbine, saj je zgoraj preveč spihano. Najprej 2 preskoka, potem pa že močno poabručana ožina, kakšnih 10 metrov, tako da človek niti nima izbire glede načina spuščanja. Na srečo se grapa kmalu nazaj razširi, abručarski kanal izgine in lahko si privoščimo še par preskokov, potem pa se že dovolj položi, da ti niso več potrebni. Skozi celotno grapo so bile razmere za to naklonino (cca 40 °) zelo solidne, trdo in grifig. Je pa treba kar pritisniti, tako da na koncu grape stopala že kar pečejo. Pod grapo do vstopa v kanjon mešano in posledično seveda sitno. Stalno se menjujejo trda podlaga, predirajoča kloža in en tak fajn napihanec, mestoma skoraj pršič. Smučanje skozi kanjon je logično no-go, tako da spet smuči na hrbet in dereze ter cepin iz rucaka. Od zadnjega dela kanjona do tekaške proge večinoma trdo, na določenih delih pa še vedno fajn pršič. Skozi gozd je potrebna previdnost, saj snega primanjkuje, min pa ne.

Pa še eno vprašanje, če kdo od bralcev ve in bo radodaren z informacijami. A je mogoče kanjon obiti po V strani (pod stenami Viša - zadnja slika in rdeče označbe) po kot nekakšni široki rampi? Pri vzponu sva namreč preizkusila kanjon, vendar videla, da od tam prihajajo smučine. Ker pa sva bila ob spustu prepozna, nisva želela reskirati (še enega) vračanja in tudi tisto začetno fajn strmo grapco sva želela odsmučati, tako da sva morala ravno balvanirati v kanjonu.

ps. Manjkajoč varnostni ščit se nanaša na vseprisotno trdo podlago in led v kanjonu, ne na plazove.