Spet je lepše pri sosedih
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m
Štart iz Ljubelja brez povsem jasnega cilja v stilu: "Gremo pogledat, kam se najbolj splača." Do Zelenice običajno, čez glavno strmino še najlažje peš. Megla in difuza v Suhem ruševju sta ideje o Y v Vrtači hitro razblinila, težko je plezat grapo če je ne najdeš.
V megli smo nekako našli pot na sedlo med Palcem in Zelenjakom, in ugotovili, da je avstrijska stran grebena povsem brez megle in precej bolj užitna, kar je hitro izkristaliziralo cilj dneva.
Prehod iz grebena v grapo je kopen in bi bil siten, če ne bi bilo tistega ostanka zajle. Sneg v grapi je trd in grifig, smučarija posledično precej prijetna. Pod grapo se začne predirajoča skorja, ki sicer ni "showstopper", ampak mi smo vseeno obrni in zagrizli nazaj v breg.
Za vzpon nazaj skozi grapo so optimalni srenači, na samih smučah drsi, peš se predira. Smuka skozi Suho ruševje nič posebnega, podlaga je trda, snega je precej malo tako da je precej izogibanja ruševju. Iz Zelenice do parkinga presenetljivo dobro, ravno prav odjenjano.
P.S.: Žleb je na Snežaku zabeležen v kategoriji alpinističnih smukov, ampak po mojem mnenju te težavnosti ne dosega, tudi če je možno smučati povsem s sedla.
Zadnja sprememba: 30.12.2021 ob 07:02