Sonce, veter in sneg
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.100 m
Po dolgih urah* razprav in pregledovanja napovedi, se zvečer odločimo za Pleitnernock ter čez pol ure premislimo in spremenimo destinacijo dolino ali dve bolj severno. Po napovedi sodeč, bi sam sicer raje ostal čim bolj južno, ampak na koncu se sem ter tja zmotijo tudi večinoma zelo točni Norvežani, tako da se je prestavitev bolj severno izkazala za idealno potezo. V Lessachu nas je pričakalo sonce in popolno brezvetrje*. Začuda na parkiriscu ni bilo niti enega slovenskega avtomobila, na hribu pa prav tako ne pretirano omembe vrednega števila ljudi.
Kljub napovedanemu orkanskemu vetru, je proti vrhu zgolj občasno malce močneje potegnilo, večinoma pa je bila pot proti vrhu zelo znosna in res skoraj na robu brezvetrja. Smučanje je bilo malce slabše kot je izgledalo da bo med potjo navzgor, vsekakor pa se ni bilo pretirano za pritoževati nad pogoji. Kljub dnevu ali dvema vetra od zadnjega sneženja, je bil sneg, tudi na vrhnjem delu še vedno tam in to celo dokaj dober. Nekateri bi verjetno videli vsaj meter če ne kar dva pršiča*, ampak ga kljub vsemu pretiravanju toliko le ni bilo. Je bil pa sneg daleč najboljši na spodnjem delu pred smučiščem, pa čeprav ga je bilo tam še najmanj novega.
*ker se pac na Snezaku rado pretirava
Zadnja sprememba: 28.12.2019 ob 20:08
Poglej si še
V kraljestvu pršiča v Nockbergih
Popravni izpit