Smuka ki gate trga
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.900 m
Sredi dneva se pripeljemo na parkirišče pri Lucknerhausu (po obratu proti dolini Teischnitztal) in se v sneženju odpravimo proti koči Glorerhütte. Spodaj je dovolj kontrastov in vzpon ne povzroča orientacijskih težav. Višje, ko se odlični smučarski tereni znebijo grmovja in dreves je ob sneženju in slabi vidljivosti edina orientacija tovorna žičnica s stebri. Malo ljudi se je odpravilo v takem vremenu na turo, zato redke osamljene jezdece opazujemo pri smučanju, kjer se bolj kot ne, le prebijajo v nikakršni vidljivosti. Pod kočo z Rokom gledava vremensko napoved, ki se je ta dan že dvakrat spremenila. Od sonca in dobrega v popoldnevu, se je spremenila v bolj realno, torej sneženje do večera. Aida je vztrajala na dopoldanski napovedi, prav trmasto naju je prepričevala, da se bo zdaj, zdaj spucalo. Upanje je dal, kar konkreten veter pri koči in strupen mraz (blizu - 15 st. C).
Včasih se stvari odvijejo bolje kot v filmu... Koča je bila na presenečenje vseh - odprta. V veži se pripravljamo za smuko, ko uleti oskrbnik in nas povabi v toplo notranjost. Prijaznost možakarja, ki nas na kredo pogosti ne bomo pozabili. Iz zasanjanosti nas po eni uri predrami nažiganje sonca čez zafrajhano okno. Odsmučamo v dobri vidljivosti in po sto metrih nazaj nataknemo kože. Prvi resen hrib SZ nad sedlom s kočo je zgledal odlično. Zagazim do vrha v divjem tempu s podporo sonca in dobrot iz koče.
Hrib nima imena in tudi ne v zemljevidih določene višine. Naši višinomeri so se ustavili na 2880 metrih, v grebenu SZ bolj poznan Weißser Knoten je deset metrov višji. Zgornji del je prestrm, zato smo smuči naložili na rame.
Že vzpon je nakazoval odlične razmere. Več kot dvajset centimetrov novega je bilo težko zgaziti, a pogled na od vetra zaščiteno pobočje je "sezulo".
Smuka nima komentarja, ustavili smo se spodaj pri avtu, kjer je bilo kak cm manj pršiča. Noro.
Zadnja sprememba: 26.03.2024 ob 21:23