Trenutne razmere

Skozi priškrnjena vratca

sob, 5. jun 2021

Aleš Rotar

Julijske Alpe | Stenar | Z vrha skozi Stenarska vratca

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.410 m

Sobotno jutro je predme postavilo kar zahtevno uganko, še posebej zavito v (dobesedno) tenčice meglic, ki so se vlekle okoli julijskih vrhov. Skodlice okrog Podrte in meglice v Toscu, Triglav kot v kompotu, ko pa sem s krožišča v Lescah buljil v julijske grebene, sem se skoraj dvakrat peljal okrog. Nič, do Mojstane, pa bomo videli, v rezervi je bila Mojstrovka ali celo vsilihudičmuhežre pod Kriško steno. Kukova se je sijala v soncu, pa sem zavil v Vrata, šele 17ti in po prvotnem planu na Stenar. Skozi mišjo hosto do počivala, švical sem kot v savni, potem od 1410 naprej po snegu lovil predhodnike in na 1800 stopil na dilce, ko je prvi pridrvel dol. Od povsod je teklo, kot pač teče v visokem poletju, a bilo je vse lepše in zavil sem pod Stenarska Vratca, pristopna smučina izpred nekaj dni in globoko udrte stopinje so kazale, da nisem edini, ki lovi zadnjo možnost. Na Stenar sem vedno šel ali plezal junija, a to so bile različne zgodbe. Od take plaže, kot danes, do pljučnice, ki sem jo fasal v mrzlem Brojanovem razu. Tudi na Vratca sem se vedno plazil po kakšnem ledu ali sestopal v šodru. Danes sem jim dal novo šanso, kakšnih 100 metrov pod robom sem prešaltal v luknjaški "mode" in bogpomagaj, plačal za vse preklinjanje te podvrste. Kljub štapnam se mi je globoko ugrezalo, prek špaltne pa sem delikatno prestopal in si ogledoval sledi predhodnika, lepi loki, pa nekaj abruča v polenti. Meglice so se zgostile in ko sem okoli 11h prigazil na vrh, so nastanek demonstrirali oblaki vertikalnega razvoja. Triglav se je bleščal in vsi vazali z njim. Trije prijazni Štajerci (ali Korošci?) in ena reva brez smuči (ojoj, jaz bi prek Sovatne v takem lahko hodil dol le miže) so mi potrdili, da klasika v Vrata ni več zvezna. Pa tudi sicer sem nameraval končno odkljukati še smuk prek Vratc.

Takoj pod vrhom se potopim v kruto realnost: polenta, ki jo ob vsakem zavoju sprožim, seda na smuči in me vleče dol, pobegnem desno proti skalam in zbežim z zgornje flanke, prečka mehka in kar dobro moram loviti razmerje med spodnjo in zgornjo smučko, da sploh kam leti.

Pod Vratci je za tri zavoje lepega ojuženega bivšega zbitega snega. Potem se tudi na severni strani pogrezam v polento in nad špaltno malo abručam in se celo bašem, po skokcu prek nje pa megaaaaa dolgi, potegnjeni power zavoji, dokler mi v dnu ne zmanjka sape. Uf, težka atletika. Potem sledi en sam junijski užitek, razdeljen v nekaj kitic, rušje diši po smoli, jaz pa po švicu, ko pod bivakom po vedno ožji, a lepo zbiti progi zaključim točno na 1410. Slap kar buči v ciljni areni, proga je zdržala do zadnje štartne številke, kamnov skoraj ni, vejevje pač....potem pa še dobre pol urce do Vrat, vmes tudi po snegu, a je bila boljša smuka po podplatih.

Ni kaj, 1100 višincev solidne, ponekod nervozno polentaste, a v celem zelo dobre smuke, veliki Stenar, divja še odprta Vratca, kaj bi še hotel? Ja še kakšnega jurja, ni še konec.....