Samotna klasika
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 800 m
Ob 0900 mladica odlozim na KG smuciscu in izracunam, da imam do 1600 ravno dovolj casa za sprosceno klasiko. V Planici je pred menoj le en avto in trojico kasneje vidim v Jalovcevem ozebniku zato se odlocim, da bom raje zavil na sedlo, kjer bom povsem sam.
Na poti v Tamar me prehiti Peter Prevc na jutranjem jogging-u, nato pa me se GRS prijazno z motornimi sanmi pripelje do koce. Vesel sem spure predhodnikov, saj sem jo vceraj vlekel sam in je spomin se svez. Po prvi tretini melisca vkljucim se srenace, ki ostanejo pod cevljem vse do vrha. Gazi seveda tu ni vec in se pojavi sele tik pod vstopom v Ozebnik, kar pa mi ne koristi, saj odvijem v desno. Modrina neba me zvabi stran od najkrajse poti, saj si zazelim sonca. Lezerno malicam pri bivaku in opazujem se cetrtega, ki se je danes zapodil v J. Ozebnik. Odkopljem sneg, ki je pod vrati ze v bivaku, da ne bo potrebno naslednjemu. Ko Jalovec zakrije sonce tudi tu, zastavim azimut proti sedlu. Vetrovno je tudi danes zato se med obcudovanjem Mangarta in Jalovca ter vsega vmesnega kaj hitro pripravim za spust. Vecinoma je grifig, mestoma se mehko. Nizje ze rahlo skorjasto. Izravnava ponovno mehka, enako tudi v gozdu.
V koci mi prijazen in artikuliran mlajsi moski postreze joto in v debati razlozi, da je za nakup zimske alpinisticne opreme moral 6 let delati v Svici na gradbiscu in v skladiscu. Tja se je odpravil ker v tovarni v Sloveniji niti za solidne gojzarje ni uspel privarcevati ce ni zelel biti lacen. Mocno se zamislim nad naso lepo Domovino in odbrzim po zaledeneli cesti do avta, da “just in time” v Kranjski Gori ujamem zakljucek smucarskega dne in pricetek sankaskega popoldneva obljubljenega otrokoma ze zjutraj.
Zadnja sprememba: 23.01.2024 ob 21:07
Poglej si še
Uboga Raduha
Dan s precej sreče