Sam za vse in tudi za pršič
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.050 m
Popoldan hitim po tekaških progah proti Žlebu med Palcem in Zelenjakom. Na flanki pod Svačico dva zaključujeta smuko, vse ostalo je prazno....
Spodaj pod Žlebom je lepa špura, bogato pohojena, a je višje vse več lukenj, kjer so se pripravljali in zaključevali vzpon. Vzpon nenormalno naporen, staro špuro je zasulo, na vsakem koraku se mi je podirala, zato sem v večini vlekel svojo. V zgornji polovici sem se komajda še pomikal, zato sem zadnjih 150 višincev gazil....do pirhov...globoko spodaj še dereze nič ne primejo, a sem na vrhu vseeno še v dobri svetlobi.
Izstopni del je ozek za dolžino smuči, z od vetra narejenimi zavihki, ki pa jih kasneje pri smučanju pošljem v maloro. Očitno so z vrha le ene, starejše smučarske sledi, pešcev čez zadnjih dvajset metrov je bilo več.
Smuka v zgornji polovici po večinoma trdem od vetra zbitem snegu, v osrednjem delu nekaj deset metrov zelo slaba podlaga. Trda kloža se predira, pa se ne predira..., posmučan sneg ima povsem drugo trdoto, neenakomerna slaba smuka.
Ko Žleb ob straneh več ne omejujejo skale, pa presenečenje ob desnem robu, kjer je ne presmučan odličen pršič do gozda in tudi po njem, vse do tekaških prog. Do parkirišča pridem brez luči, a s pomočjo dobro vidnih tekaških prog.
Zadnja sprememba: 01.02.2023 ob 12:05