Radodarnost ustvarjalca turnega raja
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.400 m
Zahodno od Lienza in severno od doline Pustertal (zahodno od Siliana, kjer je meja z Italijo, se imenuje Val Pusteria) so odlične turno smučarske doline. Najbrž najbolj poznana je Villgraten Tal, ki je v celoti na avstrijski strani. Po njenem zahodnem vencu gora poteka meja z Italijo. Za njo ne zaostaja prav dosti precej zahodneje, dolina Val di Anterselva (avstrijsko, Anholzer Tal), poznana predvsem po tekaško - biatlonskem centru. Vmes med njima je najmanj poznana dolina Val di Casies, po nemško - Gsieser Tal. Vse tri so v večini orientirane v smeri jug - sever, in to zadnjo omenjeno, Gsieser Tal sva včeraj obiskala z Mitjo. Zgodba ima že dolgo brado, saj mi je Mitja fantastične turno smučarske terene omenil že pred desetletjem, ko je s svojo Sandro več dnevno smučal v sosednjem Villgraten Talu.
Pred slabim letom, mi je Tomaž Hrovat dobesedno v domačo posteljo (rehabilitacija po menjavi kolena) prinesel njegov povsem nov vodnik "Čez planke s turnimi smučmi", ki med drugimi, opisuje tudi to področje. Redko vodnike preberem od začetka do konca, a obilica časa in postavljanje nazaj na noge mi je omogočalo prav to. Ideja je bila v glavi, le še primeren čas in družba sta se morala poklopiti....
Vožnje iz Ljubljane je tri ure (toliko kot npr. do Lucknerhausa nad Kalsom), midva sva uporabila karavanški predor, v Spittalu levo in po Zgornji Dravski dolini proti Lienzu. Tam levo za Pustertal in za Toblachom, ko se že opazi smučišča na Kronplatzu v kraju Welsberg desno (severno) v dolino Gsieser Tal. Dolina se v 17 kilometrih rahlo dviga in prav na koncu asfaltne ceste v zaselku St. Magdalena (1450 m) je levo družinsko smučišče z velikim, asfaltnim parkiriščem. (trenutno 1 eur/h).
Dolina ima "nešteto" možnosti turne smuke, običajno je vsako sezono zelo dobro zasnežena in tudi v tej ji snega ne primanjkuje.
Najin cilj je bil Kaserspitze, imenovan tudi Edelweißknopf (2768 m, 14 km, 1300 višinskih metrov ), severno nad izhodiščem, kjer sva upala na spomladansko smuko...Dobila sva, kar sva si želela. Odlično turo, odlično smuko, neverjetne razglede, ogromno novih idej in tako se prihodnost v obisku te doline zdi fenomenalna!
p.s.: v drugem delu prispevka sem uporabljal samo avstrijska imena krajev. Področje sicer pripada Italiji, a domačini v veliki večini uporabljajo nemški jezik in se imajo za Južno Tirolce. V to sva se pri hidraciji prepričala v lepi, domači koči Talschlusshütte, tik ob parkirišču. (Do konca 1.sv. vojne je bilo to ozemlje Avstro - Ogrske).
Zadnja sprememba: 19.02.2024 ob 19:13