Pršič za Cmirom
Ob 7h sva parkirala na označenem parkirišču,nato pa kar v pancarjih do konca gozda. Po slabe pol ure sva stopila na smuči. Špura je bila glede na konfiguracijo terena in ne preveč obilno snežno odejo potegnjena kar strmo,v kombinaciji z novim snegom je bilo kar naporno zaradi zdrsavanja. Z višino je snežna odeja kar konkretno naraščala. Vreme je bilo prekrasno,brezvetrje,tako,da sva morebitne zdrse malo lažje sprejela. Enkrat pa sva morala smuči sneti za par metrov,ker je bilo pregladko. S srenači bi mogoče šlo,pa se nama jih ni dalo natikati. Pri koči sva malo pavzirala in delala plan za naprej. Matica je vleklo na Kredarico,mene na Begunjski vrh. Ravno takrat je mimo naju prišel sotrpin,ki se je vrnil s Kredarice in nama olajšal izbiro,saj je pokritiziral smuko. Torej Begunjski vrh. Špura je bila že narejena,le malo pod vrhom je bilo treba sneti smuči. Smuka z vrha je bila kratka,ravno toliko dolga da je parkrat prav nesramno zaškrtalo. Na sedlu sva malo zajela sapo,malo poklepetala,nato pa previdno navzdol. Sneg je bil rahlo ojužen pršič,kjer pa je bila senca, se je pa prašilo. Še občasne mine naju niso zmotile. Pripeljala sva se do gozda,zadnje metre sva malo izsilila. Še sprehod skozi gozd in...Konec ture. Na parkirišču in ob cesti je bila kar gužva,še huje pa je bilo od Peričnika do Mojstrane,kjer je bilo ob cesti nemogoče najti prosto mesto. Ampak midva sva za danes svoje naredila.
Zadnja sprememba: 10.04.2023 ob 16:49
Poglej si še
Nasmejano
Veliki Draški vrh