Na Korenščico čez Črni Kal
Jutro se je danes pričelo precej klavrno. Še vedno ne vem kaj nas je prepričalo v to, da smo najprej zavili na Primorsko in se odpeljali v plezališče Črni Kal, kjer smo imeli dejansko namen plezat v skali. Bridko spoznanje na popolnoma praznem parkirišču, z velikimi lužami in nekaj zaplatami snega ter gosto meglo, ki se je valila okrog nas, je hitro odločilo v prid prilagoditve planov. Gregorja smo oddali v Postojni, v Ljubljani nabasali smuči v avto in pobrali še Markota in nadaljevali na Gorenjsko. Zavoljo omejenega časa, pa tudi ne preveč vzpodbudnega vremena, smo se znova podali v Karavanke in Korenščico. Tokrat je bilo na izhodišču že kar nekaj avtomobilov, kar nas ob tako pozni uri niti malo ni presenetilo. Vzpon smo zastavili v malo višji prestavi in bili hitro na vrhu. Na vetru in v gosti megli smo se urno pripravili na spust, ki pa je bil popolno nasprotje tistega na sončni zahod v sredo. Sneg je bil namreč od vrha pa do ceste, ki prečka pobočje, izpostavljen vetru in visoki vlagi in je bil precej smotan, mestoma težak, nekje skorjast in težaven za brezskrbno zavijanje. V gozdu je bil sneg rahel in mnogo boljši, tako da smo tudi malo vriskali in bili natanko v dveh urah nazaj pri avtu. "Odjuga" in pas inverzije je na snegu na višini okrog 1500 metrov pustil posledice, a se bomo glede na količine snega še kar nekaj časa igrali na smučeh...
Zadnja sprememba: 03.11.2018 ob 21:57
