Prijetno presenečenje
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.100 m
Sonce in topel vetrič naznanjata, da v deželo na južni strani Alp sili pomlad. Snežna odeja po nižjih krtinah je na intenzivni dieti, za smukoturno svrho je pod 1000 m praktično ni več. Svestnemu turnemu smukaču je kristalno jasno, da se preko zooma na daljavo zaenkrat še ne da po bregovih dričati, zato mora nožno in ročno tja, kjer je vsaj toliko snega, da bo mogel pošteno zasukati smuči. In Struška je za to raboto kot naročena. Osemglava druščina s smučmi, deskami in padali odkoraka od Pristave čez senožeti do kolovoza, kjer po dobrem kilometru, ko se pod nogami nabere dovolj snega, stopi na smuči in se preko Pustega rovta vzpne do Belske planine. Po kratkem postanku, ko beljakovine, vitamini, ogljični hidrati, maščobe, minerali, konzervansi, stabilizatorji, emulgatorji, arome in druge za zdravo presnovo neobhodno nujne tvarine končajo v vampu, kompanija odjuriša do lično modrega kontejnerja na Velikem vrhu, najvišji vzpetini v grebenu Struške. Nebo prekrivajo sivi oblaki, občasno se skoznje prebije tudi sončni žarek, čez vrh brije močan veter.
Pela presega pričakovanja. Prvih 50 višincev prevladuje trd sneg okrašen s centimetrskim posipom svežega snega, nato pa do Belske planine smukače in deskarja razveseljuje ravno prav odjenjan sneg in artificielno izpiljenih zavojev se v njem nakoti kot snežnih zajcev v eskimskem zajčniku. Kolovoz proti Pustemu rovtu je sanjsko popeglan. Po njem bi z veseljem ritomigno vijugali tudi specijalisti za sedežnice in vlečnice, ki svoj živi dan še niso slišali za turno smuko. In ker taka pela pravemu turnemu smučarju ni v ponos, se je sramuje, mu ne nudi pravih izzivov, ga dolgočasi, radi česar se mu v skrajnem slučaju lahko začne zehati, kar smučarja, ježešmarija, pahne v strašno pogubo, ako za povrh med lenobnim sukanjem smuči še zadremlje; torej vsled vsega naštetega se druščina ustavi nad poseko, ki se strmo spušča proti Pustemu rovtu. Pogledajo v globel in vzkliknejo: »Evo, to je to!« in že se drug za drugim v krivi vrsti neustrašno poženejo nizdol po strmoči. Zadovoljni, da so po lepo popuščenem skoraj maslenem snegu ubrali krajšnico, se ležerno odpeljejo še po položnem kolovozu proti Pristavi. Za njimi je 900 višincev pomladanske smuke. In kaj je po taki smukoturi lepšega, kot z užitkom v grlo pognati nekaj raznovrstnih butičnih pirov iz daljne Francije.
Za vse so na Struški nadpovprečno dobro smučali Aleša, Živa, Ana, Aleš, Boštjan, Domen, Žiga in Miha
Zadnja sprememba: 13.03.2021 ob 22:51
Poglej si še
Spet powder!
Odlične razmere v obeh deželah
