Preveč snega

tor, 10. jan 2023

Marko Škerjanc

Julijske Alpe | Trbiška škrbinica | S Trbiške škrbinice v Mrzle vode

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 930 m

Za ponedeljek so bile v Julijcih napovedane obilne snežne padavine in cedile so se nam sline; v torek moramo odfurati ta pršič. Planov je bilo toliko, da bi si morali vzeti cel teden dopusta. A kot se to zimo rado dogaja, so bili obeti iz ure v uro bolj klavrni. V ponedeljek popoldne je naposled le začelo močno snežiti tudi na Nevejskem prevalu, a po peti uri smo bili dobesedno "v temi".

Zjutraj ob 7.30, se odpeljemo iz Ljubljane in se pogovarjamo o ciljih. Med vožnjo nas pokliče Boštjan v živo iz Neveje in javi turnim smučarjem sila neprijazno novico - prisojna pobočja nad Nevejo naj bi bila še vedno praktično kopna (vsaj tja do višine ca. 1600m), saj prav veliko novega snega niso prejela. Ne vemo, ali je razlog to, da sploh ni močno snežilo, ali je zgolj veter odnesel sneg z južnih pobočij. Upamo na slednje in se odločimo za Trbiško škrbinico.

Od odcepa iz glavne ceste za Mrzle vode (Riofredo) se kakšen kilometer še lahko vozi, potem pa je na cesti snega že preveč in avto parkiramo. Sledi slabih 45 minut položne hoje, naposled pa le v breg. V sami dolini Mrzle vode je zapadlo med 5-10cm snega, a količina z višino strmo narašča!

Na višini 1500m je novega snega okoli 10-20cm, višje pa narašča eksponentno. Niti ne gre za to, da bi se sneg skrival v kotanjah. Cel zatrep je "naloudan" s snegom in sploh ni možno najti terena, kjer ne bi bilo globokega snega. Gazimo kot zmešani.

Na nekje 1900m strmina začne naraščati (35-40 stopinj; izmerjeno), količina novega snega pa je okoli 1m, ponekod tudi več kot 1,5m (palico zapičiš in ne prideš do dna). Napredujemo le s težavo, še vedno na smučkah, saj bi bila hoja nemogoča. Na strmejšem odseku (45 stopinj) zaradi varnosti vseeno presedlamo na hojo, kjer se udira do jajc. Po 30 višincih ta način gibanja opustimo, saj omembe vrednega napredovanja ni. Presedlamo nazaj na smuči, a se po nekaj deset višinskih metrih odločimo, da je za nas nadaljevanje prenevarno. Strmina višje še naraste, po vsej verjetnosti tudi globina svežega snega.

Med hojo smo sicer videli pot do vrha Škrbinice, a ne moremo reči, ali bi jo lahko odsmučali. Določeni deli so izgledali precej slabo založeni s snegom, Škrbinica pa naposled ozka. Sklepam, da je veter v zgornjem delu Škrbinice sneg še odnašal.

Žal naši napori in tveganje niso bili poplačani z užitkom. Celoten vrnji del smuke, kjer je bila količina novega snega gromozanska, je bil prekrit s kar trdo skorjico, ki se je predirala (vsaj prediranje je bilo konstantno).

Pod črto smo bili s turo zelo zadovoljni, saj smo uživali v svežem gorskem zraku in odličnem ambientu. Pa tudi zavedanje, da bo tura nudila odlično smučanje, ko se sneg predela, nas navdaja z dobro voljo :D