Pozabljena dolina pod Ritterkopfom
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 800 m
Lani nama je med raziskovanjem SV pobočij Ritterkopfa domačin povedal, da se po pršiču smuča proti Wasserfallalmu. Že na zemljevidu je dolina, ki se od Goldlacklscharte spušča na severu proti omenjeni planini, izgledala super - precej zaprta in tako zaščitena pred vetrom. Ob 8h smo prvi parkirali pri Lechnerhäusl. Prvi kilometer po dolini so nam vzpon olajšale sledi motrnih sank, nato pa so nas spremljale le še stopinje živali. Ko smo po 2h že malo slabe volje prišli do Rohrmooseralma in smo končno zagledali našo dolino, ki je izgledala kot labirint spihanih grbenčkov in dolin, smo se že začeli spraševati, kaj nam je bilo treba rinit v to dolino. Za vpon smo izbrali dolinico, ki ves čas poteka tik pod Ritterkopfom. Sneg je bil tukaj odličen, mehak napihanec, skoraj pršič. Z vsakim metrom se nam je začel risati večji nasmeh na obrazu, saj je tak sneg vztrajal skoraj do sedla, daleč naokrog pa ni bilo nikogar. Zadnjih 10 m do sedla je kopno, se pa vseeno splača pogledat razglede na drugo stran. Prvih nekaj zavojev smo naredili po trdem grifig snegu, nato pa čista uživancija 900 v.m. po mehkem celcu. Tudi položna dolina do avta, ki je še vedno sameval, je kar hitro minila. Enkraten dan v samoti in nedotaknjenih pobočjih daleč naokrog. Škoda le, da se dostop tako vleče. Mogoče pa še dobro, drugače ne bi bilo tako.
M&M&T
Zadnja sprememba: 09.02.2020 ob 21:54