pošihtnišprintvAvstrijo in nazaj
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.100 m
Na Ljubelju, kot, da nekaj ne špila v hribih. Parkiram zraven še (le) treh avtov. Na kameri se vidi, da je smučljiv sneg še vedno le nekaj korakov do avta. Mogoče se opisi le preveč vrtijo okoli "ledu" čez celo bivše smučišče, menda so takšne razmere v Podmežakli.
Danes je led čudežno izginil.....
Po navadi vreme kroji ture v hribih, a danes je megla obstala na višini okrog 1800 metrov. Suho ruševje in Žleb med Palcem in Zelenjakom je popoldan ostal pod meglenim pokrovom, takšen, pa je bil tudi tihi plan... Močan veter JZ smeri je sicer ponagajal s svojo močjo, a s svojo vlago in toploto je poskrbel, da je bila smuka tudi v Suhem ruševju odlična.
Vstop v Žleb proti Avstriji je zaradi ogromne količine snega izredno strm. Smučal sem ga že večkrat, a tako pokonc ni bil nikoli. Zgornjih trideset metrov je trdih, s suhim snegom, nižje sem smučal od vetra nasut sipek sneg, lahko bi rekel pršič, a je seveda "zgonjen" od vetra. S smuko sem zaključil daleč spodaj pred grmičevjem in med plazovino. Nisem se trudil, da bi hodil nazaj s kožami, zato sem se v spodnji polovici žlebu pošteno nagazil. Nazaj do vstopnega lijaka je bilo skoraj 500 višincev. Zadnjih sto, me je veter v obraz večkrat skorajda prevrnil nazaj po žlebu (upor smuči na nahrbtniku), zato sem ven skobacal malo, da ne, leže na snegu.
Peš sem odšel še na škrbino med Vrtačo in Zelenjakom in v izredno lepih razmerah odsmučal po dnu doline do Smokuške planine, tam sem nataknil kože in se povzpel do vzpetine nad Zeleniško kočo. Smuk po opuščenem smučišču s trdo podlago je bil odličen.
Ponoči je zapadlo kak cm snega, čez Suho ruševje, ga je veter nanesel v kotanje in s tem zmehčal smuko, podobno je čez gozd proti Smokuški planini.
Občutek varnosti sem ocenil s tremi ščiti le zaradi vetra, saj sem precej težko splezal nazaj čez lijak Žlebu!
Zadnja sprememba: 12.03.2021 ob 07:22