Pokončna linija v Storžiču
Prvotno sva s smučarskim "sotrpinom" nameravala v steno Kladiva, a je naneslo tako, da je višja sila hotela svoje, in sem zjutraj ostal jaz edini. Ker je bila načrtovana tura v Kladivu prezahtevna za enega samega sem se raje podal v S steno Storžiča. V steni sem letos smučal že dvakrat, zato sem si v tretje zaželel nekaj posebnega. Steno sem pred leti preplezal mnogokrat po različnih variantah in nekako sem vedel, da so grape desno od bivaka strme, da je svet tam zadaj precej manj obljuden, bolj razbit, celo bolj skrivnosten, ... in da ta del stene spodaj zapirajo skalni skoki, ki "najbrž niso" smučljivi. Tako sem od bivaka potegnil prečko v desno in nato splezal po strmi grapi (mestoma široka, pa ozka, pa spet široka, pa ...) na rob stene, vse do poti, ki poteka po grebenu. Smučal sem po izredno trdem vrhnem delu (nekaj tudi bočno drsel), po liniji vzpona, srednji del je bil nekoliko mehkejši in prijaznejši, podlaga tik pred prečko še najboljša. Linijo sem potegnil vse do pokončnega in ozkega skoka (potreben abzajl), ki vodi do spodnjih ozkih grap in neke vrste pregrad. Sama prečka do bivaka pa je plezalna. Zadnji del sem smučal po Kramarci, ki je bila odlična za "izsmučavanje". Lepa in zelo zahtevna tura!
#fluckski
Zadnja sprememba: 03.11.2018 ob 21:57
Poglej si še

Raduha preko pl. Arta
