Pokljuška RD mini tranzvezala
Prijatelj Borut se iz Belgije pripeljal proslaviti svojih 45 let direktno na Pokljuko. Šank v Jelki so ob polnoči zaprli zato je bil ob 8:30 nared za odvijanje mojega darila. Darilni papir je bil idealen, saj je ponoči zasnežilo par centimetrov novega kar je soncu omogočalo pričarati perfektno zimsko pravljico tisočih kristalov.
S smučmi na rami odkorakava do glavne ceste kjer takoj na pse in hitro do Planine Zajavornik. No morda ne tako hitro, vendar se nisva videla od avgusta in sva si imela kaj povedati. Scena je dih jemajoča. V Blejski koči hidrirava izsušeni telesi. Sonce in spomladanska temperatura namreč terjata svoj davek. Tudi psom, zato sem vesel prijazno posojega voska, saj smo mojega pred dnevi porabili pod Kotovim sedlom. Kot zadnji dvojec prisopihava na Mrežce, kjer se za vosek oddolžim s sendvičem. Kulisa Očaka v soncu je imenitna. Kredarica in Planika na dlani.
Prva danes po deviški flanki odmučava v konto proti Debelem vrhu. Sneg čista desetka. Trda podlaga in par centimetrov novega namreč omogoča vse kar si želiš izvajati s smučmi. Ko sneg začne postajati težek se zaustavim. Med natikanjem psov že slišiva glasno odobravanje naslednjega četverca. K sreči sonce prekrijejo rahli oblaki, da mi vlečenje špure po nepredelanem pršiču ni pretežavno. Na Debelem vrhu drugič pospraviva pse in odmučava v konto pod V. Selišnikom. Borovci namesto rdečih in modrih vratc pričarajo odličen slalomski poligon. Sneg je malenkost slabši a vseeno odličen.
Na psih pod Solnico povlečem špuro proti naslednjemu darilu za mojega slavljenca. Žal se Veliki Selišnik zaradi pomanjkanja snega izkaže za nesmučljivega, zato ga preskočiva (Draški rob nenapadeva zaradi premajhne višinske razlike) in azimut nastaviva tik pod Mali Draški Vrh. Na Srenjskem prevalu še tretjič pse v nahrbtnik in po ponovni perfektni snežni podlagi odmučava do Jezerc. Plazovine omogočajo zvezno smuko v prekrasnem amfiteatru. Burut med ponujeno Ablanco in Plesiščem izbere slednjega (danes je pač njegov dan) zato odmučava naprej v Konjščico. Sneg postaja čedalji težji, zavoji čedalje počasnejši. A nič za to, saj je bil zgornji del idealen. Pred pastirskim stanom uživava v ponovnem soncu in rojstnodnevni pijači in jedači.
Še četrtič danes na cucke in na Plesišče. K sreči je pretežni del poti že narejena špura, saj so noge po sedmih urah že manj zagnane. Na vrhu občudujeva Bohinjske gore in popijeva in pojeva še zadnje zaloge. Nekaj zavoj povsem suhega pršiča v gozdu je čudovita nagrada za zadnji vzpon. Po smučišču nato do Rudnega polja kjer naju čaka hidracija in obe družini. Borut se zahvali za darilo, jaz pa se vprašam, kdo je v resnici bolj užival :)
Vse najbolje prijatelj in še na mnoga leta skupnih tur!
Zadnja sprememba: 21.02.2022 ob 08:21
Poglej si še
Tris nad Okrešljem
Izpolnjevanje tehnike