Poivaaaa.....
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 600 m
Iskanje ture na pravi zimski dan je zahtevna naloga, res sem se je lotil preudarno, saj so razmere tako tako. Po kakšni uri iskanja po vodniških virih, preverjanja koroškega plazovnega portala (kjer sem našel luknjo brez 3ke!), pa še vremenskih simulacij je je padla kocka: Mirnock. Saj v vodniku celo piše, da je na to turo potrebno iti po večjih padavinah. V presenetljivo lepem vremenu, dokler nismo odprli vrat avta in bili deležni ultrafreezerja, smo se sparkirali na velikem lepo spucanem parkingu, že na cca 1000 mnm pod kmetijami! V hipu je bilo okoli še kakšnih deset avtov lokalcev, seveda vsi z isto idejo: ne vrh, ampka tista dolina zahodno, redek gozd in kupi pršiča. Špura globoka, lepa, z variantami: gozd, cesta ali bližnjice. Napoved je bila pravilna: minus 8 in veter 40 plus. Če nismo hodili, smo se oblačili, jause smo odmislili. Sneg je bil do gozdne meje, visoko seveda, delokaliziran vršič, ki ga je Shinkansen ali po japosnko božji veter prevažal naokoli. Na slemenu, torej zgornjih 200 m pa smo hreščali po trdem, spihanem, tudi ledenem snegu. Če bi bilo strmeje, bi nasadil srenače. Vzpon je spominjal na kolesarsko dirko, trije pelotoni, nekaj ubežnikov in celo šprinterski vlak. Ne bomo pretiravali, če zapišemo, da je bilo več ducatov domorodcev, mi pa eedini internacionalci,. slovenskega avta ni bilo nobenega, čudno !? Po odmrzovanju na vrhu, spodbujeni z oknom s sončno razsvetljavo, smo se zagnali proti dolinici na zahodu, prvi metri kloža, a mehka, potem pa puivaaaa..... Brez pretiravanja 5+ zvezdic, kakšnih 40, 50 centi ga je, enakomeren, a seveda pri taki količini zahteven. In nametan za ripsticke 106. Ker pa nismo lokalni eksperti in je snega v bistvu malo (!), podlage pa nul koma jozef, smo po dobrih 300 višincih vedno bolj vozili po cesti in mainstream sledeh v gozdu. A pravi krmar nikoli ne obupa in na spodnjem res strmem travniku smo še enkart orali. Tudi kakšne steinkontakt požreš...
Poivaaaa? V duhu lokalizacije, spoštovanja lokalnega slanga, uporabljam evforično različico krmarskega krika ob evforilčnih izbruhih v pršiču oz Pulver(ju). In moram priznati: za tulit je beseda boljša. Mi, izkušeni krmarji, smo uporabili klen slovenski krik, vsaj J, ki je matičar, bo že vedel, katerega.
Zadnja sprememba: 21.01.2023 ob 21:14
