Trenutne razmere

Pod Mangartom

sob, 30. mar 2019

Matej Kosem

Julijske Alpe | Mali Koritniški Mangart | Grapa ob Gamsovem robu

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m

S Klemnom ob 7ih odcuckava po cesti proti Zacchiju. Cesta je še pod snegom in ledom. Le na parih mestih jo je pomlad že zdelala. Plan je bil grapa pod Malim Koritniškim Mangartom. Mislim, da se ne motim, da gre za grapo ob Gamsovem robu. Med vzponom nama pogled večkrat uide v flanko, ki se med Plazjem in Mangartom pne gor do grebena. Zjutraj jo sonce fajn pošlata, okrog desete pa čez njo spet pade senca. Vsaj v tistem delu bližje severne stene Mangarta. Mogoče, mogoče, pa danes rata tudi ta, si misliva. Razmere vgrapi Malega Mangarta so bile super. Spodaj sicer nekaj skorje, zgoraj pa pršič in mehka kloža vseh sort gostote. Tistih 350 višincev grabna dokaj hitro podelava in pod steno prečiva pogledat kaj se dogaja v uni drugi smeri. Ob 11:30 je pod severno steno spet senca. Energija je, volja je in greva. Med pristopom opaziva smučine v smeri. Dva sta tole krasotico v minulih dneh že posmučala. Vsled švoh zime je vstop na zgornjo flanko nekoliko začinjen. Direktno po centru bi gor še šlo, dol pa ne. V obe smeri gre preko prečke pod steno Mangarta. Je pa nekaj metrov prečke precej ledenih. Dva cepinčka sta kar prav prišla. Višje gor pa spet sneg vseh sort. Pod steno pršič, drugod pa nekaj mehke skorje, ki je čakala, da jo popoldansko sonce spet omehča. Ob enih sva na grebenu. Tudi Mangart je bil danes kar obiskan. Zgornjo tretino odsmučava po sončku nato pa prečiva pod steno na pršič. Zahtevnost smeri se lepo stopnjuje do zadnjih zavojev na izpostavljeni vesini. Smučarija nato preide v previdno prečenje, na koncu pa čaka še ta zabeljen del. Štanfanje na dol ob varovanju s cepinom. K sreči le par metrov. Nižje dol je še nekaj časa fajn letelo po hrustljavi beli skorji, dokler nisva začela lutat po gmajni. Pa je tudi to hitro minilo. Veliki finale do avta pa po čoftasti cesti za Zacchija.