Po pršiču s Kotovega sedla
Ob 8:00 z Maretom odrineva iz Planice. Pri koči v Tamarju srečava oskrbnika, ki naju vpraša kam sva namenjena. Rečeva da verjetno na Kotovo in nama pove, da po zadnjem sneženju še nihče ni bil gor, ker se še ni splazilo. Pa rečeva, da če ne bo šlo obrneva in se vidimo. Špura je bila narejena še malo nad gozdno mejo, naprej pa vse deviško. Razmere presenetljivo dobre, nobene klože, samo 30 cm pršiča na trdi podlagi. Tudi ozebnik je izgledal odlično, vendar se ne odločiva zanj. Se pred turo nisva natančno pozanimala o hitrosti in smeri vetra med zadnjim sneženjem, zato nisva vedela ali so na vrhu opasti ali ne. Ko prideva na sončno pobočje pod sedlom, sneg še vedno nepredelan. Tik pod vrhom rahla skorjica in ponekod malo bolj spihano, vendar nikjer nevarno. Na sedlu počakava, da se sonce skrije, nato pa do Tamarja čista uživancija v pršiču. Ni ga bilo preveč in je kar dobro letelo. Sva pa bila kar vesela, da ta dan ni bilo nobenih drugih smučarjev, kar je za ta konec skoraj neverjetno :)
Zadnja sprememba: 03.11.2018 ob 21:57
Poglej si še
Slalom med ledenimi svečami
Špilnik in Petričev hrib