Po megli posije sonce
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.600 m
Dame in gospodje, dovolite mi obelodaniti zgodbo, ki je bistveno drugačna od včerajšnjega smukoturnega debakla, poraznega poraza na Poreznu. Ja, sonce naredi svoje in tudi prigode so temu primerno radostne. Sonce? Prav ste prebrali vsi pokopani v meglenem grobu globoko v nižavah, kajti nad 1600 m ga je bilo toliko, da ga je na lastne oči mogel ugledati vsak kolikor toliko normalen turni smukač in ni bilo zategadelj nobene nuje v to svrho kukati skozi 10 milijard evrov drag in z zlatom ozaljšan veledalekozor James Webb, da bi ga našli nekje v vsemirju. Sonce je veselo sijalo kar tu nad našo Mojstovko.
Torej mož, ki vestno spremlja radijo in, kar je za dobro smuko najpomembnejše, vreme na njem, je danes zarana čul katastrofično prognozo o skoraj poletni vročini v visokih gorah, ki naj bi se pripetila že čez par dni. Turni smučarji seveda vedo, kaj to pomeni, zato je treba brž v klanec, še preden pride sodni dan in odnese vse, kar spominja na sneg. In zato se mož že ob osmi uri zažene z Vršiča po trdem snegu proti Vratcem in naprej proti Mali Mojstrovki. Brez srenačev skoraj ne gre, tisti bolj bojazljive turnosmučarske pasme naj imajo za vsak slučaj pri sebi dereze in cepin. Po včerajšnji megli je današnja hoja v sončnem jutru pravi dušni balzam. In ko mož naslednjič pogleda na uro, kar ne more verjeti, kako počasi teče čas, saj jih ura ne kaže niti deset, on pa že stoji na vrhu. Očitno s časom nekaj ne štima ali pa je iskati vzroke drugje, morebiti v nauku nekega A. Einsteina, ki je baje pogruntal, da čas kar neha teči, ako je nekdo uren kot blisk. Očitno se ura tako prestraši, ko nekdo na smučeh švigne mimo nje, da od strahu kar otrpne in časa ne kaže več.
Vrh je nekoliko spihan, zato se mož kakih deset metrov nižje postavi na smuči, ki jih je prejšnji večer vedoč, da bo danes trdo, izdatno nabrusil. Vrhnja flanka je udobno popeglana, prevladuje trd sneg kantoprimež (grifig sneg) in mož slastno ureže prvi teoretsko popolni zavoj, ki mu sledi še drugi, pa tretji, četrti in tako naprej in tako navzdol. Ko ga na Grebencu zmoti rušje, za nekaj metrov izpreže smuči, nato pa v zadnji epizodi od Vratc do ceste za prisotno in odsotno publiko brez predaha odštepa dozo veleslalomske ekstravagance. Tu je sneg zaradi obilnega obiska malce bolj živahen in razigran, a smučarju, ki mu rahla tresavica ne povzroča preglavic, za povrh pa mu ni tuje sonožno krmarjenje smuči tako v levo kot v desno ter naprej in včasih nazaj, še vedno omogoča užitka polno pelo. O skorji, ki je včeraj na Poreznu neizprosno pokazala, koliko šteje smučar, danes ni bilo ne duha ne sluha.
Za vse, ki niste mogli ali niste hoteli v sončne višave, ker niste verjeli, da je tam res sonce, je užival Miha. Če se do leta, ki je tik pred vrati, slučajno ne čitamo več, pa želim vsem sotrudnikom v novem letu pršiča za izvoz in zvrhan ruzak turnosmučarske sreče.
Podrobnosti o aktivnosti
https://www.gpsvisualizer.com/display/20211227081234-28228-map.html
Zadnja sprememba: 27.12.2021 ob 23:20