Paradiž nad Jamnigalmom - Romatenspitze 2696 +2 m
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.300 m
Na poti do Mallnitza smo z odprtimi usti opazovali posledice zemeljskih plazov po neurjih in odjugi pred dvema tednoma.
Cesta je prevozna do Stockerhutte (okoli 1300 m). Za vzpon do Jamnigalma (okoli 1750 m) smo izbrali varianto skozi gozd, deloma po tekaški progi. Prečkali smo dve ogromni plazovini, ki sta dopolnili poprejšnje slike iz doline.
Nad planino smo zagazili v nekaj dm novega puhka, ki ga je natrosila zadnja noč. Okoliški vršaci so se počasi razjasnili, popustil je tudi veter in do vrha smo napredovali v idealnih razmerah.
Vseh drugih obiskovalcev na hribu je bilo skupaj manj kot nas.
Kljub brezvetrju, soncu in izjemnim pogledom se na vrhu nismo zadrževali prav dolgo. Temperatura je bila globoko pod minusom in ogretega telesa ni veljalo predolgo ohlajati. Malo pa nas je dajala tudi nestrpnost, saj smo vendarle prišli smučat in paradiž pod nami je bil privlačno vabljiv.
Kakšnih 800 m smo odsmučali v pogojih, ki jih je brez pretiravanja lahko opisati samo z vsemi možnimi presežniki. Vsak si je lahko izbral svojo flanko ali vsaj špuro. Sveži puhek je šprical izpod smučk kot v najbolj osladnih reklamah.
Na okoli 1900 m smo prišli v senco. To je bila tudi meja, kjer je prejšnje dni deževalo. Sneg je bil najprej srežast, kmalu pa trd kot beton. Do gozdne meje je bilo zato v zavoje potrebno občutno povečati vložek energije, skozi gozd pa jo še podvojiti. Za naše stare hrbte to ni bila nič kaj dobra terapija.
Spust po cesti je bil kljub podlagi trdi kot beton z nekaj prekinitvami zaradi podrtega drevja še kar znosen. Zadnji km pa je bila cesta splužena, smučanje po njenem robu pa skoraj morasto.
Ampak na to smo hitro pozabili, zadovoljstvo in spomini na sončni del smučarije nas bosta prevevali še nekaj časa. Tokrat smo z izborom ture res zadeli terno; preko 1400 višincev.
Zadnja sprememba: 01.12.2019 ob 09:38
Poglej si še
Napad na Mangart
Pravljica nad dolino reke Möll
