Ozebnik z bratom
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 910 m
Z bratom Jonatanom sva ob osmih zjutraj štartala iz Planice. Od avta do koče v Tamarju sva smuči sezula enkrat za dva metra. Brez srenačev in kakšrnih koli problemov do ozebnika, saj je že zjutraj tako toplo in mehko, da lahko tudi v " ta hud" klanc svojo špuro vlečeš kjer koli želiš. Pred vstopom v ozebnik se preobujeva v dereze. Občutek varnosti nisem označil z pet ampak tri, ker sva bila od tu naprej stalno na trnih in opazovala, kako so iz vzhodne stene Jalovca pred nama, za nama in vse povsod okoli naju leteli kamnčki, vsake toliko je priletel tudi kamen velik za eno pest ter kepe snega. Ko sva prišla do sonca, sva dereze zamenjala za smuči, saj je sonce tako močno, da sva se v snegu udirala do pasu. Na poti dol sva na ves glas vriskala vse do ruševja, ko me je pri 50 km/h popolno ustavilo in me skoraj sezulo iz pancarjev, ko sem zapeljal v razmočen sneg. Razmera drugače še vedno noro dobra, mogoče bi se vseh teh nevšečnosti lahko rešila, če bi iz Planice štartala uro prej. Gospodična, ki nama je pri koči postregla pivo je ob enih popoldne rekla, da je namerila 18 stopinj. Na poti do avta sva se sezula že 4x za 5m. Hitro ga pobira.
Zadnja sprememba: 18.09.2022 ob 08:55
Poglej si še
Popoldanska smuka
Malo mešano nad Ljubeljem