Odpihnjena Morbenja
Kolona se je postavila v vrsto ob malo preko šesto uro. Spust na spodnjo Grintovico je bil glasen zaradi trdega snega. Markirana pot proti Velemu polju je pokazala goličave, zato so smuči romale na hrbte. Zaradi udobne hoje smo jih nadeli na noge šele pod stenami Tisovca nad planino Vrtača. Do Velega polja smo brezmejno uživali preko Razorja in Malega polja. Velska dolina je ponujala pomladno in zimsko vzdušje izbora snegov. Posledica menjave temperatur snega so bile cokle na kožah. Bolj ko smo se vzpenjali za Šmarjetno glavo, manj je bila megla milostna. Veter se je krepil iz koraka v korak. Nevarno je bilo stati ob robu grebena, saj je veter grozil, da nas potisne preko. Opustili smo upanje za spust po lepi dolinici, saj je izginila v mlečno meglo. Smučali smo sledeč pristopne sledi. Sneg je bil odličen, da je bila temu primerna smuka. A se nas je nebo usmililo. Veter je potiskal megle proti našemu nesojenemu opuščenemu cilju, Velska dolina pa se je zasvetila v soncu. Osoje so ponujale pršič, prisoje udobnen pomladanski sneg. Nižje smo zarezali zavoje v skorjico, ki je velela nekaj več korajže. Malica na toplem soncu Velega polja. Povratek v smeri pristopa s čudovitim spustom pod Jezerskim Stogom. Do "doma" smo smuči nosili le nekaj deset metrov.
Prav nenavadno je bilo, da smo bili na teh koncih ta dan edini, sodeč po le naših sledeh.
Vida, Sonja, Breda, Damjan, Miro, Jure
PS
Smer ture ni prava, ker je ne morem spremeniti. Smer planina zg. Grontovica - Velo polje- kote pod Moirbenjo
Zadnja sprememba: 15.03.2021 ob 08:17