Ob smučarskem vrvežu

čet, 2. jan 2020

Marijana & Marko

Malo čudno nama je bilo, da nad Gilbertijem ni nobenih poročil. Ni lepo, da turni smučarji med sabo ne delimo slabih razmer. Midva jih radodarno deliva, če se želi še kdo dričati po pomrznjenih in požlejenih strminah.

Danes sva imela v planu zlodejevsko turnosmučarsko potepanje pod stenami Kanina z dodatkom preverjanja razmer v stenah. Že po nekaj minutah nad Gilbertijem nama je bilo jasno, da to ne bo dan za smučanje, ampak za ledne pripomočke. Ravno sva se ustrezno preobula v dereze, ko je nekdo mimo naju poskušal čimbolj neelegantno sestopati nazaj navzdol s srenači in psi. Zavila sva pod greben, ki pada s Sella Ursic proti Beli peči, in zarila navzgor po na daleč smučarsko obetavno smeri, ki se je sprevrgla v pravo ledno plezanje. Na grebenu sva nekaj časa nadaljevala po rezi in vršno glavo prečila na levi točno do Sella Ursic.

Smuka zanič. Saj je zabavno testirati čimbolj kontrolirano drsenje in zavijanje po požlejeni podlagi, ampak nekega posebnega užitka pri tem ni; še posebej, če so pod tabo pečine. Ni pa vse pomrznjeno, tudi slabo smučljiva kloža je bila na sporedu in celo nekaj lahkotnih zavojev v napihancu. Po smučišču je bilo trrrdo.