Na temnejši strani Kanina
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.300 m
Smuči je potrebno nositi do višine 1300 metrov, do tja smo kasneje tudi prismučali. Nižje ne gre tudi če imaš sosedove.
Dostop do sedla pod Vršiči smo opravili brez srenačev, presenetljivo je špura udobna za hojo, kompaktna, a nič ledena. Že v dolini smo odločeni, da se s sedla spustimo na zahod, na Vzhodni Kaninski ledenik, tam pa s kakšnega lepega kuclja odsmučamo proti Beli Peči. Na sedlu smo pospravili kože in se čez strmo stopnjo spustili na ledenik. Na zavoju precej v desno sem "odklal" kložo, brez večjih težav sem se ognil njenemu drsenju. Bila pa je kar dobro opozorilo, da bo potrebno strmim delom posvetiti tudi plazovno nevarnost. Vzpon smo zaključili na Kaninskem ledeniku, pod vpadnico Visokega Kanina. Trije avstrijci so poizkušali z vzponom brez smuči na vrh, a so nekaj deset metrov nad nami odnehali.
Smuka v odličnih, mehkih razmerah. Pred dvema dnevoma je zapadlo dvajset centimetrov novega snega, ki je nudil pršičasto smuko, vse do dolinice, ki se isteče pod sedlom Bela Peč. Vzpon nazaj smo z nekaj težavami zaradi strmine vseeno lahko opravili s smučmi in kožami na nogah. Smuka proti smučišču spomladansko mehka (odlična kjer ni posmučano), potem pa še fantazija na trasi nedelujočega smučišča, kjer je množica smučarjev (na zahodnem delu podov nas je bilo le pol ducata) zdrajsala kompaktno, odjenjano podlago.
Zadnja sprememba: 20.04.2024 ob 21:44
Poglej si še
Paradiž v zimskem spanju
Zima nad Vršičem