Na Stenarjevi planji
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.100 m
S Stenarja se po normalki čez Sovatno smuča vsako sezono, Stenarjeva planja pa le malokrat dočaka smučarski obisk, saj je pogledu nekoliko skrita: na vrhu Sovatne, ko se teren že položi (2100+ m), prečimo desno "okoli vogala" na prostrano Stenarjevo planjo in nad njo po več strmih prehodih, ki se odprejo na desni strani, dosežemo vrh Stenarja. Smer je bolj slikovita in bolj zračna od normalke, tudi nekaj težja je.
V nedeljo sva dobila vstopnico s številko 1, jasnega cilja nisva imela, kakor bodo razmere. Pod Luknjo sva odločila, da je dovolj solidno pomrznilo in sva odvila v Sovatno. Spodnji prehod Sovatne je bil še v senci: splazen in zjutraj požlejen. Ker je kazalo OK, sva kar po bližnjici (zelo strm žleb naravnost navzgor) pociljala proti Stenarjevi planji, a naju je žuborenje pod snegom na strmi gredini streznilo, tako da sva sestopila nazaj do Sovatne in po njej po povsem gnilem snegu (JV orientacija in ravnokar obsijano s soncem) do izravnave.
Stenarjeva planja ima JZ orientacijo (enako kot normalka), tako da so bile razmere višje varne. Skorja je smučarja držala, pešcu pa se je predirala, pod skorjo je sneg moker. Po štiri in pol ure dolgem matru sva se četrt pred deseto končno le prikobacala do vrha.
Smuka čez Stenarjevo planjo je bila v dobrih razmerah strašno luštna, ko pa sva zapeljala v Sovatno, je bilo vsega lepega zelo hitro konec. Smuka skozi Sovatno je bila povsem zanič, na meji še užitnega, zgornji del se v gnoju pogreza skoraj "do jajc", spodnji prehod pa pri smučanju plazi "kot za stavo", na srečo Sovatna ni ravno strma. Nižje zatem do Bistrice še kar solidna smuka, če se uspeš izmakniti plazovinam.
Zadnja sprememba: 10.05.2021 ob 13:46
Poglej si še
ZADNJI VLAK
Krog od Blata do Blata