Na prelomu
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 960 m
Sezona se definitivno lomi. Prvič sem na parkirišču smuči namestil na nahrbtnik, prvič sem v nahrbtnik vrgel dereze in z omare celo izbrskal cepin, ki pa sem ga na koncu vendarle pustil počivat v prtljažniku avtomobila. Z začetnim delom kolovoza sem torej opravil kar peš, ko le ta prečka potok, pa naprej tako, kot se edino spodobi. Smuči sem ponovno snel za nekaj metrov največje strmine pod vrhom Belih peči. Spust s Peči po enem izmed grabnov na Železnico sem med vzponom nekako odmislil in se po principu "safety first" previdno spustil ob grebenu nazaj na sedlo. Od tam ponovno kar peš še na Truparja. Če sem z Belih peči smučal po kloži, ki je večinoma držala in po sipkem snegu, je bilo južno pobočje Truparja povsem gnilo. Na nezvoženih predelih brez drevja je vrhnja južna plast tudi zelo hitro plazila. V dolinici nad lovsko kočo je prav lepo zaviralo, senčen del pod njo pa je ponudil nekaj zavojev po odličnem pršiču. Kolovoz predstavlja precej atraktiven oviratlon, na katerem je potrebno smuči sneti zgolj 1x za prestop čez podrto drevo. Travnik nad Srednjim vrhom je vsaj 3/4 povsem kopen, a še vedno omogoča zvezno smuko do parkirišča. Luštna, razgibana tura, v bolj majskem, kot februarskem ambientu.
Zadnja sprememba: 16.02.2021 ob 21:50
Poglej si še
Preko Vršiča na Sovno glavo
Zakaj nisem Jeseničan III