Na poti k soncu
Zelenica tudi danes precej oblegana. Večina zavije na Triangel, nekateri potegnemo naprej v Suho ruševje. Letošnja zima je čudovita, veter je sneg nalepil prav na vsako skalo, macesen, pobočje, iz tega so nastale neverjetne podobe gora. Kak privilegij je v teh časih, da lahko odideš tja med vršace in občuduješ vse te kreacije. Kot da bi bil kje v Himalaji!
Do vrha so priporočljivi srenači, poleg napihane klože so vmes še poledenela mesta. Smuka nazaj odlična po napihani kloži, ki se ne predira, v gozdičku še nekaj pršička, na soncu pa že malce ojuženega snega. Juhuhu! Po pobočjih se je že malce splazilo, zato sva se raje zapeljala kar navzdol proti Šiji planini. Od tam pa s pomočjo kužkov do koče na Zelenici na kofe in pir to go.
Potem pa še spust po nekdanjem smučišču, zgornji del dobro zvožen, spodnji del vzorno zratrakiran (hvala tistim, ki se trudijo za nas). Sicer pa ogromni ostanki plazovine, ki v teh dneh ne motijo, so pa velik opomin majhnemu človeku.
Potem pa še do Damota in Mojce v Karavli (zelo priporočam, 5 zvezdic!), tam me je že čakalo kosilo to go. Ob upoštevanju vseh prometnih predpisov, je bila hrana še topla postrežena v domači kuhinji.
Ejga, lepo je na Gorenjskem!
Zadnja sprememba: 30.01.2021 ob 18:40
Poglej si še
Potovanje od Soriške pl.čez Kosmati vrh v Dašnico
Betonarna na dveh jurjih
