Na plantažah pršiča
Jutranji pogled na telefon je kazal temperaturo zunaj -17°, z občutkom vetra -22°. To je botrovalo še kaki dodatni minuti ali treh, taktičnega premetavanja po kavču. Ko smo se spravili na zrak, je bil Innerkrems že v soncu, kjer je bilo v brezvetrju presenetljivo prijetno toplo. Odločili smo se za dan brez avtomobila in smučke zapeli pred vrati apartmaja. Tam smo jih na koncu tudi odpeli. Po zasneženi cesti smo se mimo vikendov in apartmajev usmerili proti pisti na Zechberhohe in ko smo jo dosegli, bili malo presenečeni, ko je bila na sveže zratrakirana. Zemljevidi v apartmaju jo namreč oznanjajo kot skitour. Zapustili smo jo na prvem ovinku in sledili položni gozdni cesti, ki je vodila pod naš današnji cilj. Tam smo na markirani poti naleteli na dobro uhojeno špuro, očitno običajen pristop iz doline. Pripeljala nas je na vrhnja pobočja in po njih na vrh. Smuka z vrha po spihanem / napihanem zelo dobra, ko pa se pobočja spustijo v gozd, smo zgolj še uživali v nedotaknjeni belini prvovrstnega pršiča. Ker smo ciljali apartma, smo se namreč usmerili levo od vseh ostalih, kjer se ni vozil še nihče. S, pomočjo navigacije smo apartma tudi brez težav zadeli in prvič sem se s turne smuke mimo okna spalnice pripeljal pred vhodna vrata. Ubit dan.
(še s fotkami, ki mi jih pod prejšnjo objavo nikakor ne želi naložit)
Zadnja sprememba: 07.02.2023 ob 18:24
Poglej si še
Murreck 2402
Posmučaj me nežno