Na Kotliče namesto na kotlet
Ker sem ostal brez kompanije za Stenar, sem si "privoščil" eno počasno, raziskovalno, v meni slabo poznanih koncih. Šel sem po sledeh Matejeve objave iz srede aprila (hvala!).
Že od spodaj se je videlo, da tura ni več zvezno narejena (kot je že Matej takrat napovedal). Sneg (plazovina) se začne na 1000 m, kar se zdi maja kot čudež! Do tja je izza Planšarije čez jaso in po hodourniški strugi slabih 15 min. Potem so še trije obvezni peš deli (prestop < 1 min; ovinek čez čok 5-7 min; čez Pasje sedlo s prečko pod Kotliče verj. 15 min - sam sem sicer izpod Pasjega sedla do vrha Kotličev vse odpešačil). Sneg spomladansko ugoden za psičkanje in za peš (do vrha Kotličev se pride komot brez cepina in derez).
Smuka s Kotličev pomladansko enkratna. Peljal sem 100 v.m. pod nivo Pasjega sedla in potem peš gor (lahko pa bi izbral prečko). Pod Pasjim sedlom moti kamenje, že vizualno, še bolj pa zvočno! Kake velike škode na smučah sicer ni, saj je kamenje položeno v mehak sneg. Velike skale pa itak obvoziš. Po zaključni plazovini je malček do srednje nerodno.
Na koncu sem bil, kljub začetni skepsi, zelo zadovoljen. Kraljestvo samote, 1000 presmučanih v.m. Za ta-trmaste in ta-zmešane je tura še aktualna (priporočam pa stare dile), za ostale pa bolje na kotlet in bučke na žaru v bujni pomladni Logarski dolini.
Zadnja sprememba: 03.11.2018 ob 21:57
Poglej si še
Mangart
Maja je čas za Stenar