Mučeniška? Kakor se vzame.....
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 2.050 m
O Marmoladi so napisane knjige, o njenem najvišjem vrhu Punta Penia (3343 m) je težko karkoli novega napisati. Mogoče mi vseeno uspe.
Spodaj pri jezeru Fedaia parkiram prvi, cel dan je bil spodaj samo moj avto.
Vzpon po trdi podlagi že po nekaj sto metrih s srenači, ki jih nisem "sezul" do zgornjega dela, kjer sem snel tudi smuči.
Koča Rifugio Pian dei Fiacconi na 2626 metrih je vse prej kot v ponos Italijanom.
Pred leti jo je zasul plaz, takšna je še vedno, torej vidne so le ruševine in tako se s poznano napravo, ki je imela košare za prevoz ljudi (ni bila ne sedežnica in ne gondola), ne da več zgoljufati vzpon.
Nad njo se strmina povečuje, pokažejo se ledeni odseki in v količini snega, kot je sedaj so prehodi mimo odprtega ledenika komajda možni. Z jeklenico zavarovan strm prehod na zgornji del (streho), je komajda zasnežen. Za dereze in cepin plezljiv, za smuko....
Streha proti vrhu je lepo zasnežena, do višine bivaka, ki je dvajset metrov pod vrhom. Tam sem odložil smuči in v brezvetrju dolgo posedel na vrhu.
Spust do začetka strmega prehoda v super, grifik snegu, nekje do spodnje tretjine prehoda sem vztrajal na smučeh, naklon tudi čez 50 st., nižje mi je kopen del preprečil smuko. Kolobocije z odpenjanjem smuči in natikanjem derez ravno niso za učbenike.
V preozkem traku snega nisem do ledenika nazaj natikal smuči. Spodaj sem pri prvem klinu ferate odsmučal v še vedno konkreten naklon.
Smuka nižje vseskozi po trdem, grifik snegu, nekajkrat sem prav z namenom, da je mimo zletel prah, ustavil, da sem sploh videl podlago.
Celoten čas ture sem bil v tem delu Marmolade sam, temperature so predvsem zaradi ledenika in severne strani bile precej zimske. Na sončnem vrhu sem pa kljub temu, da sem v breg rinil zaradi smuke, pomislil, da bi bil precej hitreje pri familiji in vnukoma s padalom....
Zadnja sprememba: 10.03.2022 ob 20:47
Poglej si še
Idila pri Obertauernu
Klasika alpinistične smuke
