Trenutne razmere

Mojstrovkam ga malo manjka

sob, 15. jan 2022

Erazem Dolžan

Julijske Alpe | Velika Mojstrovka | Vzhodne vesine

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m

Po daljšem pregovarjanju "kako, kam in ali sploh?" ki se je zavleklo iz jutra v dopoldne, se odločiva pogledat, kaj se dogaja na Vršiču. Cesta je splužena in normalno prevozna, na vrhu pa kljub pozni uri (11:30) vsega skupaj 5 avtov.
Plan je bil preveriti stanje v grapah v Grebencu in Mali Mojstrovki, ki pa so že iz izhodišča izgledale precej klavrno. Butinarjeva je tako rekoč kopna, v pripravniški je sicer nekaj snega in bi se jo mogoče dalo plezati, ampak naju kaj hitro potegne v Župančičevo, ki od spodaj izgleda še nekako najbolj prijetno.
Grapa je sicer kar v redu plezljiva, ampak v strmejših delih je potrebno sem in tja tudi zatakniti za skalo. Kar se tiče smučanja ne bi izgubljal besed, široko snežišče v osrednjem delu bi bilo sicer lepo smučljivo, vršno pobočje in ožina spodaj so pa totalen no-go.
Vršno pobočje Male Mojstrovke je kopno, sneg je samo v grabnu med Veliko in Malo. So pa vzhodne vesine videti lepo zalite, tako da navdušeno nadaljujeva v tej smeri. Ob vzponu sva preizkusila bolj levo varianto (gledano gor), pa sva hitro ugotovila, da bodo prehodi med skalami tam preozki. Poleg tega naju v zadnjih metrih pod vrhom pričakajo precej neugodne razmere, več cm debela trda skorja, pod njo pa precej mehek sneg. Naporno za napredovanje navzgor, močno nepredvidljivo za smučanje. V glavnem sva se kar hitro odločila za standardno varianto vesin.

Smuka čez vesine poteka v precej spremenljivem snegu, večinoma v trdo kloži, ki se mestoma predira, vmes se najdejo žepi mehkejšega napihančka. Skratka noben presežek, ni za uživanje, ampak bolj za trening. Pod vesinami je sneg nekaj časa zelo trd, na omehčanem pobočju Grebenca pa že čisto gnil, tam se ob preveč silovitih zavojih kaj hitro prebije tudi do kamenja.
Nad Vratci je veselja za nekaj časa konec, par min je treba peš. Vršno pobočje pod Vratci je pa verjetno še najbolj zoprn del ture, zgornjih nekaj metrov najprej trd grbinast napihan sneg, malo nižje led, nato pa kamenje (tako tisto na površini kot tisto ki od spodaj gleda ven in preži na robnike). Ta del sva nekako pretrmarila na smučeh in bila za to nagrajena s smučanjem po spodnjem delu pobočja, kjer se vsak meter izmenjavajo trd sneg, predirajoča skorja in mehek napihanček.

Skratka zelo lep dan brez kakšnih smučarskih presežkov, ampak dober trening smučanja v spremenljivih razmerah.