Trenutne razmere

Minolovec

sob, 7. jan 2023

Mihov Hrast

Julijske Alpe | Kotovo sedlo

Najprej kratek opis razmere, tako imenovani TLDR: vseskup en safr, samo se kar da.

Štartamo relativno pozno, nekaj čez 9 iz Planice. Do Tamarja izica valda. Od tam naprej v gozdu takoj vidiš, da bo dol grede kombinacija tobogana pa rodea s ščepcem ovir. Sem si zaprisegel, da ob naslednjem obisku na sprehod peljem še žago. Ven iz gozda nas pričaka poledenela skorja, ravno da ne veš ali bi že nadel srenače ali ne. Martin in Peter sta jih, sam sem vztrajal in jih nadel šele malo pod strmimo, ko res ni več šlo. Sledi strmina...no tu se pa začne križev pot. Večinoma splazeno in poledenelo, se pravi smotan teren za navkreber; tudi s srečani zdrsava korak, nimaš kej, gremo naprej. Pridemo pod ozebnik, le ta, že od daleč izgleda fenomentastičen z narejenimi štapnami in nič pošmirglan (droben pesek od plazov), ravno obratno sliko pa ti pričara pogled na desno proti sedlu, kjer čez večji del flanke kraljuje plazovina, tako da se smučabilni del kar precej zoža. Zaradi manjka opreme (dereze in cepin), tako zavijemo desno proti sedlu, slabši razmeri navkljub. Po prečenju naravnost marsovske plazovine nas na položnejšem delu pričaka kložovina (spet safr ker vse drsi) vse do balvana, kjer se s skupnimi močmi dogovorimo, da imamo dosti vzpenjanja.
Flanka ajd kul; do pod ozebnika ozko zarad plazovine, naprej pa kar gre; malo minolovca igraš, samo je vseeno kar zabavno. Pred gozdom hribčki, za katere ne morem najti lepih besed, tako da ta del preskočimo. Sam gozd pa po pričakovanjih...če bi bilo v nogah še kaj moči, bi užival, tako pa s pomočjo pluga po toboganu do koče.
Pri koči srečamo sotrpina, katerega smo ga videli v ozebniku in, ki nam potrdi domneve, da je bil to še najlepši del smuke.